19. 3. 2018
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
1. Prepoved prodaje svežih živil v embalaži iz nerazgradljivih materialov, in obvezna uporaba embalaže iz biološko razgradljivih materialov
V zadnjem času se pogosto srečujemo z zahtevami, predlogi in pobudami za prepoved dajanja v promet določenih izdelkov, s čimer naj bi rešili probleme, povezane z ravnanjem z odpadki in s smetenjem okolja. Prepovedi, ki veljajo v eni sami državi, so manj učinkovite kot prepovedi, sprejete na nivoju EU, saj je dajanje izdelkov na trg urejeno na podlagi pravil o notranjem trgu in s tem povezanim prostim pretokom blaga, ter na podlagi pravil glede preprečevanja trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence. Predlagana prepoved posega na področje embalaže, ki je harmonizirano v EU.
Z namenom preprečevanja ali zmanjševanja kakršnega koli vpliva embalaže in odpadne embalaže na okolje ter za preprečevanje trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence je bila sprejeta Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ki določa pravila ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, vendar ne posega v drugo relevantno zakonodajo EU o embalaži kot je npr. Uredba (ES) 1935/2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili. Izbira embalažnega materiala ter oblika in velikost embalaže igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti in neoporečnosti živil ter pri določanju pogojev, pod katerimi je treba določeno živilo hraniti, da ohrani svoje lastnosti in je neoporečno do konca roka uporabe, ki je naveden na embalaži.
Na podlagi Direktive 94/62/ES je bil že leta 2000 sprejet Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02, 41/04 – ZVO-1 in 84/06), ne velja od 23. 08. 2006), ki ga je leta 2006 nadomestila Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo; Ur.l. RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr. in 35/17), ki določa pravila ravnanja v proizvodnji embalaže, pri dajanju embalaže v promet in pri uporabi embalaže, ter pravila ravnanja in druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže.
Prepoved dajanja izdelkov na trg je z vidika varstva okolja eden zadnjih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Vsaka prepoved dajanja določenih proizvodov na trg ima za posledico preusmeritev potrošnikov na druge proizvode, ki so v trenutku prepovedi na voljo na trgu. Zato je pomembno, da se pred uveljavitvijo take prepovedi načrtujejo in izvedejo tudi drugi ukrepi, kot je npr. ozaveščanje potrošnikov. Prepoved naj bi temeljila na analizi celotnega življenjskega kroga, s katero se preučijo vplivi, ki jih imajo na okolje snovi in materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, za katere se načrtuje prepoved, in alternativnih proizvodov, ki so na trgu ali bi se na trgu lahko pojavili kot zamenjava za prepovedane izdelke. Pri tem je treba upoštevati vse faze posameznega proizvoda, od faze njegovega načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, vključno z njegovo trajnostjo in možnostjo ponovne uporabe, do faze, ko ta proizvod postane odpadek, in možnostmi za njegovo recikliranje ali druge postopke predelave.
V skladu z Direktivo 94/62/ES je embalaža lahko dana v promet le, če izpolnjuje vse predpisane bistvene zahteve, ki urejajo sestavo embalaže in možnosti njene ponovne uporabe in predelave (vključno z recikliranjem), da se čim bolj zmanjša vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje in ne pride do trgovinskih ovir in izkrivljanja konkurence. Nova embalaža se lahko da v promet le, če je njen proizvajalec sprejel vse potrebne ukrepe za zmanjšanje vpliva te embalaže na okolje, ne da bi bile pri tem ogrožene osnovne funkcije embalaže.
V Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo so določene bistvene okoljske zahteve glede izdelave in sestave embalaže ter njene primernosti za ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, kot jih določa Direktiva 94/62/ES, ter seznam harmoniziranih EU standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o okoljski skladnosti embalaže z vsemi predpisanimi bistvenimi zahtevami. V kolikor embalaža iz razgradljivih in embalaža iz nerazgradljivih embalažnih materialov izpolnjujeta predpisane bistvene zahteve za embalažo, ni mogoče dati prvi prednosti pred drugo, oz. druge ni mogoče prepovedati ali omejevati njene uporabe. 18. člen Direktive 94/62/ES namreč določa, da države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive. Zato je treba pri odločanju o nacionalnih ukrepih, ki bi se odražali v prepovedi določenih proizvodov na ozemlju države članice, posebno pozornost nameniti prav tej določbi. Prepoved embalaže za živila, ki je izdelana iz nerazgradljivih materialov, bi se nanašala na izdelke, ki jih Direktiva 94/62/ES izrecno dovoljuje, zato bi bila taka prepoved v nasprotju z 18. členom te direktive. V kolikor se država za to vseeno odloči, mora uporabiti postopek iz 114. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Pri tem pa mora upoštevati tudi 16. člen Direktive 94/62/ES, ki določa, da morajo države Evropski komisiji sporočiti ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti v okviru te direktive, podrobnosti v zvezi s postopkom obveščanja pa ureja Direktiva 2015/1535/EU o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe.
V zadnjem času je zaznati tudi želje po zamenjavi običajne plastike z bioplastiko, čeprav številne raziskave kažejo, da zgolj zamenjava običajne (nerazgradljive) plastike z (razgradljivo) bioplastiko ne bo rešila večjih okoljskih problemov, kot so smetenje morja in voda na splošno ter netrajnostna poraba virov. Tako ocenjuje tudi Deutsche Umwelthilfe, ena od vodilnih nemških nevladnih organizacij na področju varstva okolja. V nedavno objavljenem dokumentu »Bioplastics. Myths and facts« navaja, da se v naravnem okolju mnogi tako imenovani "biorazgradljivi" plastični materiali ne razgrajujejo bistveno hitreje od običajnih plastičnih mas. Biorazgradljivi plastični materiali se ne razgradijo v celoti niti med postopki nadzorovanega kompostiranja v velikih kompostarnah. Osnovni surovini za proizvodnjo plastike sta nafta in zemeljski plin, ki ju sicer lahko nadomestimo z obnovljivimi viri, kot so škrob, sladkor in celuloza, vendar pa je največkrat spregledano dejstvo, da se tudi pri pretežno konvencionalni pridelavi in obdelavi pridelkov, iz katerih se pridobivajo škrob, sladkor in celuloza, uporabljajo velike količine fosilnih goriv. Bioplastika ima običajno večji negativni učinek na okolje v primerjavi s konvencionalno proizvedeno plastiko, vsaj kar zadeva rabo kmetijskih zemljišč, evtrofikacijo, zakisanje tal in vode ter izgubo biotske raznovrstnosti. Ocene življenjskega kroga kažejo, da biološka ali biološko razgradljiva plastika nima splošne okoljske prednosti pred običajno plastiko.
Lastnosti, ki jih mora imeti embalažni material, da bi štel kot biorazgradljiv - primeren za kompostiranje v kompostarnah ali za anaerobno razgradnjo v bioplinarnah, so določene s harmoniziranim evropskim standardom EN 13432. Embalažni materiali, proizvedeni v skladu s tem standardom, niso nujno ustrezni tudi za hišno kompostiranje. Evropska komisija je zato že zaprosila Evropski odbor za standardizacijo, naj razvije ločen standard za embalažo, primerno za hišno kompostiranje (16. uvodna izjava k Direktivi 2015/720/EU). Proizvajalci namreč določeno plastično embalažo, še zlasti plastične nosilne vrečke, označujejo kot „okso-biorazgradljivo“ ali „okso-razgradljivo“. V taki embalaži so običajni plastiki dodani posebni aditivi, zaradi katerih plastika sčasoma razpade na majhne delce, ki pa ostanejo nerazgrajeni v okolju. Označevanje tovrstne embalaže za „biološko razgradljivo“ je torej za potrošnike zavajajoče, saj ne rešuje vprašanja smetenja okolja, temveč se lahko onesnaževanje celo poveča (18. uvodna izjava k Direktivi 2015/720/EU). Ker potrošniki plastične nosilne vrečke pogosto uporabijo kot vrečke za smeti, Komisija pripravlja tudi izvedbeni akt, s katerim bo določila specifikacije za etikete ali oznake za biološko razgradljive in za kompostiranje primerne plastične nosilne vrečke, tako da bo po vsej EU zagotovljeno prepoznavanje takih vrečk in da bodo potrošnikom na voljo točne informacije o lastnostih, ki omogočajo njihovo kompostiranje (17. uvodna izjava in 1. člen Direktive 2015/720/EU).
Država lahko spodbuja proizvajalce k uporabi razgradljivih embalažnih materialov z uvedbo ustreznih ekonomskih instrumentov. Tak ekonomski instrument predstavlja okoljska dajatev (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže; Ur.l. RS, št. 32/06, 65/06, 78/08, 19/10 in 68/17), ki jo embalerji in pridobitelji embaliranega blaga ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (embalaža, ki se napolni na prodajnem mestu) plačujejo ob dajanju te embalaže v promet. Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže na kilogram embalaže. Enota obremenitve za servisno embalažo iz biološko razgradljivih materialov (V skladu s standardi SIST EN 13432, ASTM 6954-04 ali ASTM 6400-04) je desetkrat nižja od enote obremenitve za servisno embalažo iz materialov, ki niso biološko razgradljivi, in tritisočkrat nižja od enote obremenitve za servisno embalažo iz PVC.
Na podlagi navedenega zaključujemo, da so ukrepi za spodbujanje proizvajalcev za uporabo biološko razgradljivih embalažnih materialov že sprejeti, predloga za prepoved prodaje svežih živil v embalaži iz nerazgradljivih materialov pa ni mogoče implementirati. Velja pa na tem mestu omeniti, da tudi v primeru embalaže ponudba sledi povpraševanju. Okoljsko ozaveščeni potrošniki predstavljamo pomembne deležnike tako pri izbiri embalaže kot pri ravnanju z odpadno embalažo. Proizvajalci se namreč zelo hitro prilagodijo zahtevam potrošnikov in ponujajo take izdelke in v taki embalaži, kot jih potrošniki najraje izbiramo.
2. Prepoved brezplačnih nerazgradljivih vrečk
Predlagana prepoved posega na področje embalaže, ki je harmonizirano v EU. Leta 2015 je bila sprejeta Direktiva 2015/720/EU o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki določa okoljski cilj zmanjšanja njihove potrošnje (90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 ter 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2025). Za dosego tega cilja je treba sprejeti ukrepe za trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk in instrumente za zagotovitev, da lahke plastične nosilne vrečke od 1. januarja 2019 dalje ne bodo več brezplačno na voljo na prodajnem mestu blaga ali izdelkov (Rok za sprejem teh instrumentov je 31. december 2018). Zelo lahke plastične nosilne vrečke (Plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov) se lahko izključijo iz teh ukrepov, če je to potrebno iz higienskih razlogov ali če njihova uporaba prispeva k temu, da se zavrže manj hrane. Zmanjšanje količin zavržene hrane je namreč prav tako ena od prioritet EU.
Ukrepi za trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk lahko vključujejo uporabo nacionalnih ciljev za zmanjšanje njihove potrošnje ter ohranitev ali uvedbo ekonomskih instrumentov in tržnih omejitev z odstopanjem od 18. člena Direktive 94/62/ES, če so izbrane tržne omejitve sorazmerne in nediskriminatorne.
Prenos Direktive 2015/720/EU v notranji pravni red je bil izveden s sprejemom novele Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 35/17). Predpis določa prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk od 1. januarja 2019 dalje, ne glede na vrsto in (bio)razgradljivost plastičnega materiala. Ta prepoved pa ne bo veljala za zelo lahke plastične nosilne vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo nepredpakiranih živil. V kolikor bo potrošnik izbral enako vrečko zato, da jo bo uporabil kot nosilno vrečko za predpakirana živila ali za neživilske izdelke, mu vrečka ne bo več na voljo brezplačno.
Ob pripravi predpisa je bilo ocenjeno, da je uvedena izjema od obveznega plačila za zelo lahke plastične nosilne vrečke z okoljskega vidika upravičena in sprejemljiva, ker v prodaji na drobno sadje in zelenjava, pogosto pa tudi sveži mesni izdelki in delikatese, pogosto niso predpakirani, na oddelkih svežih nepredpakiranih živil pa so potrošnikom brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke manjšega volumna kot primarna embalaža za ta živila. To izhaja iz navad slovenskih potrošnikov, da želijo sami izbirati posamezne kose svežih živil. Ker lahko potrošnik na prodajnem mestu sam izbere toliko kosov oziroma takšno količino živila, kot ga dejansko potrebuje, se s tem prispeva k temu, da se zavrže manj hrane, obenem pa se zagotavlja tudi uveljavljanje načela varne hrane glede omejevanja prenosa škodljivih snovi med živili. Vsaka druga embalaža (npr. plastične škatle, papirnate vrečke), ki bi jo uporabili za ta namen, je težja od zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, zato bi se povečale skupne količine embalaže. Ker taka embalaža ni vračljiva, bi se povečale tudi količine odpadne embalaže, kar pa je v nasprotju s splošnim ciljem Direktive 94/62/ES in Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.
Od ukrepov za trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastilčnih nosilnih vrečk iz Direktive 2015/720/EU je bil ob njenem prenosu izbran ekonomski instrument – uvedba okoljske dajatve za vse plastične nosilne vrečke, ki jo morajo ob njihovem dajanju na trg obvezno plačati proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk. Ta ukrep je bil izveden s sprejemom zadnje novele Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Ur.l. RS, št. 68/17), ki se uporablja od 1. januarja 2018. Hkrati s tem je bil z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur.l. RS, št. 35/17) za plastične nosilne vrečke črtan količinski prag (15.000 kg embalaže, dane letno v promet), nad katerim morajo za proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk plačati predpisane stroške za ravnanje z odpadno embalažo (Načelo razširjene odgovornosti proizvajalca).
Izbira ukrepa je temeljila na dejstvu, da do sedaj noben organ ni vodil evidence o številu plastičnih nosilnih vrečk, danih v promet. Ker pa so ti podatki ključni pri odločanju o uvedbi tržnih omejitev kot ukrepov za trajno zmanjšanje lahih plastičnih nosilnih vrečk, saj je le tako mogoče oceniti sorazmernost in nediskriminatornost izbranih ukrepov, je s prej navedeno novelo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže uvedeno poročanje teh podatkov. Podatke bodo od letošnjega leta dalje morali štirikrat letno sporočati proizvajalci in pridobitelji plastičnih vrečk ob vložitvi obračuna okoljske dajatve. Na podlagi teh podatkov bo ministrstvo spremljalo doseganje predpisanega okoljskega cilja zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. V kolikor cilj ne bo dosežen, bo ministrstvo vladi predlagalo dodatne ukrepe, po potrebi tudi tržne omejitve. Pri pripravi kateregakoli restriktivnega ukrepa je treba poleg že omenjenih načel sorazmernosti in nediskriminatornosti upoštevati tudi vplive izbranega ukrepa na okolje, gospodarstvo in socialano področje.
Na podlagi navedenega zaključujemo, da je prepoved brezplačnih nerazgradljivih vrečk, ob upoštevanju zakonodaje EU, že ustrezno urejena v obstoječih predpisih.
Na koncu naj dodamo še to, da je v predlogu navedena trditev, da »se v Sloveniji reciklira le okrog 10 % plastike, kar pomeni, da vse drugo pristane v naravi«, napačna in zavajajoča. Predpisi o odpadkih namreč določajo, da je treba odpadke iz plastike ločeno zbirati, vse zbrane odpadke pa predelati, pri čemer mora biti predelava izvedena v skladu s predpisano hierarhijo ravnanja z odpadki. Predelava mora biti izvedena tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in se ne škodi okolje. V skladu s tem imata priprava odpadkov za ponovno uporabo in njihovo recikliranje prednost pred termično predelavo. Odpadke, ki jih ni mogoče predelati, je treba odstraniti na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne predstavlja tveganja za okolje. Odlaganje odpadkov na odlagališčih je zadnje od dovoljenih postopkov odstranjevanja odpadkov. Izpolnjevanje predpisanih okoljevarstvenih zahtev se preverja v upravnem postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov. Izdano okoljevarstveno dovoljenje pa je pogoj za to, da izvajalec obdelave odpadkov sploh lahko predeluje ali odstranjuje odpadke.
V povezavi z odpadno embalažo so sprejeti ukrepi za ločeno zbiranje vse odpadne embalaže, ukrepi za obvezno izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov v postopku njihove mehansko biološke obdelave, ukrepi za prepoved odlaganja ločeno zbrane odpadne embalaže na odlagališčih odpadkov ter ukrepi za prepoved odmetavanja odpadkov v okolje.
Po zadnjih uradnih podatkih je leta 2015 v Sloveniji nastalo 45.090 t odpadne plastične embalaže. Predelanih je bilo 79 % teh odpadkov, od tega 63 % recikliranih.
Ni mi jasno zakaj vrečka pristane v naravi. Saj imamo večina vsi organiziran odvoz odpadkov in ločeno zbiranje. Ko pridem domov vzamem solato iz vrečke in jo dam v koš za embalažo. Saj je ja ne bom metal skozi okno na dvorišče. Ostalih vrečk pa itak ne uporabljam, ker imam v avtomobilu priročne zložljive gajbice in košare v katere dam ves nakup. Je pa problem, ker je že skoraj vse predpakirano in je zelo malo izdelkov, kjer ni neke embalaže. Še kakšni navadni keksi imajo 3 ali 4 vrste različne embalaže, ko vse odpreš. Pred 50 leti je vse bilo v rinfuzi in si dobil v papirno vrečko vse od mesa do bonbonov na vago. Danes v moderni trgovini si je kaj takega težko sploh predstavljati, kej še, da bi bilo realno.
S predlogom se strinjam, saj se dan danes ljudje ne zavedamo kaj s svojim početjem počnemno naravi. Dobro bi bilo če bi začeli problem onesnaževanja jemati bolj resno saj ravno odadna plastika predstavlja velik problem. Res pa je, da bi uvedba le tega, pomenila dodatne stroške trgovcem, ki bi le zaradi tega morda bili močno proti. Vendar vseeno menim, da glede na to, da nam narava kot sama toliko nudi, bi tudi mi morali malo bolj gledati na to, kaj s svojim početjem in malomarnostjo počnemo.
Predlog je smiseln. Potrebno je gledati na prihodnje generacije in jim omogočiti čim bolj čisto okolje. To lahko storimo s tem da poskrbimo za to, da bo embalaža iz recikliranega papirja ali pa iz biorazgradljivega alternativnega materiala.
Tudi sama sem mnenja, da bi morali manj oziroma sploh ne uporabljati plastičnih vrečk, saj je tega res že preveč. Danes se nam to še ne zdi takšen problem, čez nekaj let, ko se bodo začele pojavljati posledice pa bo vse narobe. Že tako ali tako preveč onesnažujemo okolje v katerem živimo. Menim, da bi moral biti vrečke iz razgradljivih materialov, ki bi jih lahko ponovno reciklirali.
S tem predlogom se pa tudi jaz zelo strinjam, saj kot smetar opažam, da se veliko teh in podobnih vrečk prehitro odvrže v smeti! Kolikor mi je znano že obstajajo podobne vrečke, ki so narejene iz naravi prijaznih materialov ( krompirjev škrob )!
Popolnoma se strinjam s tem predlogom, saj so plastične vrečke biološko nerazgradljive in vsekakor škodujejo okolju. Kot je zapisanov v članku se onesnaževanje našega okolja povečuje skoraj vsako sekundo, saj kar 98% vrečk ne kočna v predelavi. Predlagam, da se obvezno ovedejo razgradljive vrečke, saj bomo tako okolju veliko bolj prijazni in menim, da bomo s tem vsaj malo pripomogli k čistejšemu okolju. Vsekakor naš čaka še dolga pot, vendar vsak korak šteje.
sites.google.com/site/problemplasticnihvreck/
S predlogom se strinjam, saj menim in vsi že opozarjajo kako so plastične vrečke škodujejo okolju. Nekateri ljudje pa vrečke odvržejo v naravo, ko jih več ne potrebujejo, ker so tudi nekatere iz zelo slabe plastike, da se ne bi strgale, in ni možno, da bi jih večkrat tudi uporabljal.
Vsekakor se strinjam s predlogom, da se prepove plastične vrečke za prodajo sadja in zelenjave. Veliko bolj uporabno bi bile papirnate vrečke v rjavi barvi katere že obstajajo vendar niso stopile ravno v veljavo, ali pa vrečka iz lutnje za večkratno uporabo s tem bi privarčevali in manj onesnaževali okolje. S tem plastične vrečke ne bi pristale v rekah zaradi katerih umirajo tudi številne živali. Vsekakor vrečke niso edini problem, velik problem so vsi plastificirani produkti, ki prav tako kot vrečke predstavljajo velik problem.
S predlogom se popolnoma strinjam, saj plastične vrečke onesnažujejo okolje, namesto le-teh, bi lahko uporabljali razgradljive materiale, ki so na voljo in s tem prispevali k manjšem onesnaževanju narave.
S predlogom se strinjam, saj bi morali uporabljati razgradljive materiale, ki so okolju in naravi prijazni, namesto plastičnih, saj s tem onesnažujemo našo naravo. Prav tako je uporaba plastičnih vrečk neuporabna.
Predlog mi je uzredno všeč, namreč premalo poskrbimo za samo naravo. Vrečke plastične so popolnoma neuporabne. Iz svojih lastnih izkušenj lahko rčeem da se mi le nabirajo v predalih in drugod po stanovanju. Ob enem ko bi prepovedali nerazglardljive vrečke, bi pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki pride is strani tovarn, ki jih izdelujejo. Ob tem predlogu ne bi bil nobeden na slabšem, ravno nasprotno, profitirala celotna skupnost.
Menim da je ta predlog zelo dober, ker na ta način bi se zmanjšalo onesneževanje zraka zato ker te vrečke so zelo težko razgradljive. Za ta namen bi se lahko uvedle papirnate vrečke, bio-vrečke al pa vrečke za ponovno uporabo iz različnih materialov. Ta predlog je Francija sprejela leto 2015 in v uporabi uvedla od 1.1.2016, kar je razvidno iz tega članka. ebm.si/zw/o/2014/francija&
Strinjam se z predlogom. Mislim, da bi vlada morala resno začeti razmišljati o tem (čeprav bi morala o tem začeti razmišljati že leta nazaj). Vem, da nekateri mislijo, da ukinitev plastičnih ne bo pripomoglo k izboljšanju njihovega življenskega okolja, vendar vsaka mala sprememba proti manjšemu onesneževanju, bo lahko veliko pomenila za naslednje generacije.
S predlogom se popolnoma strinjam. Namesto plastičnih vrečk, bi lahko za prenos sadja in zelenjave iz trgovine brez težav uporabljali tudi papirnate vrečke, ki so okolju mnogo manj škodljive. Poleg tega menim, da strošek menjave za trgovce niti ne bi bil zelo visok.
Strinjam se s predlogom. Plastične vrečke so eden večjih problemov v današnjem času. Zato bi morali čimprej ukiniti plastične vrečke, ker jih večina pristane v naravi ne pa v smetnjaku, ki je namenjen temu. Naj se uvede razgradljive vrečke.
Predlog mi je všeč in menim, da bi ga morali čimprej uresničiti. Tudi evropski poslanci so že pozvali k prepovedi škodljive plastike. Menim, da bi morale biti plastične vrečke prepovedane čimprej. Glede na to, da ima EU strategijo, da se morajo plastične vrečke ukiniti do 2020 menim, da bi to lahko v Sloveniji storili že prej in imeli ta problem že rešen.
www.delo.si/gospodarstvo/okolje/plasticne&
predlog mi je zelo všeč, saj te vrečke zelo onesnažujejo okolje, poleg tega pa vsak svojo vrsto sadja spravi v svoj vrečko in ne vse v eno. predlagam, da bi se uporabljale razgradljive vrečke, ali pa takšne za večkratno uporabo, ki bi jih vsak nosil s seboj.
Predlog mi je zelo všeč, saj menim, da imajo plastične vrečke zelo negativen vpliv za naravo. Menim, da bi morali dodati še kazen, ki bi jo morali plačati kršitelji v primeru neupoštevanja tega predloga. Menim, da je tudi velik problem, ker veliko vrečk pristane v morju, kar zelo slabo vpliva na živali in rastline v morju.
outsider.si/velika&
Ta predlog se mi zdi zelo v redu, samo je pa res kot so že nekateri prej napisali, da bi vlada morala to jemati resno. Sama živim v bližini Italije in vidim kake probleme imajo tam z odpadki, ker jih morajo puščati pred hišami in jim odvisno od dneva vzamejo različne smeti, je pa res da če ne ločujejo je to velika globa. Zato pa imajo pred hišami dejansko smetišče, ker so vrečke in odpadki po celi ulici ker se vrečke strgajo itd. - to pa nobeden ne pobere ali počisti. Je pa res da v Italiji se je vse bolj povečala uproaba vrečk za večkratno uporabno, ki so tudi prijazne okolju in s tem tudi razgradljive. Jaz sama sem kupila vrečko v italiji in jih uporabljam za nakupovanje in so dobre in se ne tako uničijo in s tem mislim, da bi vlada lahko uvedla tak sistem tudi pri nas.
Predlagam, da bi se začele uporabljati vrečke iz blaga, ki so prijazne okolju in ljudem. Posamezniki bi morali sami ozavestiti kako resno je stanje onesnaževanja okolja, tako za živali in ljudi. Posameznik bi lahko v trgovino prinesel svoje vrečke in tako ne bi rabil za vsak kos sadja ali zelenjave uporabiti nove plastične vrečke. Plastične vrečke so biološko nerazgradljive in razpadajo od 20 do 100 let. Ostanek plastičnih vrečk so majhni, prahu podobni delci, ki se kopičijo v zemlji, zraku ter vodi in jih ne mora prebaviti nobeno živo bitje. Problem pa ni samo v plastičnih vrečkah, problem so vsi izdelki, ki so v plastiki. Problem je onesnaževanja morja s plastiko, ljudje brez zadržkov in morale v morje odlagajo vse mogoče odpadke, ki tja ne sodijo. V morju živijo ribe, ki vse te nepotrebne odpadke pojejo, mi, ljudje pa potem pojemo njih.
sites.google.com/site/problemplasticnihvreck/
Gremo iz ene skreajnosti v drugo. Hočemo ukiniti vreške in sočasno nič narediti na tem področju.
1.) Včasih so bila živila na izbiro tako, da so bila pakirana v večjih količinah in so bila cenejša. Posledično so se ljudje odločali za takšne nakupe in imeli so manj smeti. Sedaj pa imamo, da je izdelek cenejši če je pakiran v manjši količini od tistega, kateri je pakiran v večji količinski. Torej ne gre za skrb za okolje.
2.) Imeli smo pijače v steklenicah in so se po uporabi vrnile in je bila kavcija z tem vrnjena. Sedaj imamo vse v pločevinkah in plastiki. Tako imamo samo dodatne smeti.
3.) Prej navedeno imajo nekje urejeno, da odkupijejo nazaj po določeni ceni in sočasno se goji zavest do varovanja narave.
Zato bi bilo pravilno, da se začne razmišljati v smer nagrajevanja in ne samo v smer kaznovanja.
Samo poglejmo kaj se je naredilo na področju papirja, kjer so otroci zbirali. Zato je potrebno na to področje gledati malo širše.
Ja super! Boste vi odkupovali vrečke, jogurtne lončke in tetrapak?
Prav vesela sem, da imate tako super rešitev. Zdaj samo še najdite način, kako to reciklirati in pa da se vam bo izplačalo.
Pa javite mi, kam lahko prinesem embalažo zamenjat za denar!
Na hrvaškem imajo že zdaj kavcijo na plastenke (poglej najbližjo plastenko, ki se prodaja tudi na hrvaškem, pa je gor odkupnina), in dobiš kavcijo nazaj, ko jo vrneš. Podobno kot pri nas, pri steklenicah.
Trenutno je kar dober biznis praznit rumene kontejnerje po sloveniji in peljat na hrvaško.
Očitno se da.
Seveda se da. Kako se to nanaša na prepoved vrečk za sadje in zelenjavo?
Kar ste zgoraj napisali, je bilo smatrati kot protiargument predlogu.
Sicer se pa strinjam z odkupom, vem za to, tudi meni ni jasno, zakaj se pri nas ne odkupuje.
Še vedno lahko nekdo to predlaga, ampak ....tu imamo sedaj pač predlog s temi vrečkami in že to bo velik korak, če se ga doseže. Bi pa lahko bil naslednji korak predlog, da mora vlada organizirat odkup plastenk.
S Slo.se ne da vozit na Hrv, ker pa moraš imet neko dokazilo glede nakupa na Hrv...
Tako radi se zgledujemo po TV a tam idimo, da ljudje nosijo nakupljeno hrano v papirnih vrečkah. Pohvalno je, da veliko pekov (vsaj v Ljubljani) daje kupljene izdelke v papirne vrečke.
Morda bi se predlog lahko glasil neprimernost vrečk za živila.
Predlog se imenuje sedaj, kot se imenuje. Če se želi popraviti, se izgubi glasove in moderator ga mora na novo odobriti.
Naslov pač samo bežno opiše.
V samem predlogu pa sem napisala, da predlagam, da se lahko uporabi vrečke iz recikliranega papirja ali pa biorazgradljive vrečke.
Lahko pa vi podate boljši predlog...
Predlog je seveda zanimiv in dober, saj ima 100% podporo. Ni kaj spreminjat.
Vrečke so lahko kakršne koli. Malo bolj bi bilo potrebno raziskati strupene snovi, ki se iz vrečk in embalaže prenesejo neposredno na živila in to idejo predstaviti ljudem. Potem bodo vrečke in trgovci z takšnimi vrečkami morda sami naredili konec. Čeprav so nerazgradljive, se razgradijo v nevidne delce in ti nevidni delci odpadajo že od izdelave naprej ;) ...
Jaz sem za marsikaj, ampak preveliki koraki nimajo nobene dobre verjetnosti za sprejetje.
Potrebno je vladi pokazati, da nas ni malo in podajati realne predloge.
Prodaja brez embalaže in vsesplošna prepoved vrečk je nekje v prihodnosti, ampak vsekakor zaenkrat nerealen predlog.
Bolje vrabec v roki kot golob na strehi ali kako že? ;)
Kakšni prihodnosti. Saj to je že bilo. Pred 30 leti ni bilo plastičnih vrečk. Zelenjavo so zavijali v papirnate škrnicle ali pa kar v časopis.
Sem za to, da se plastične vrečke sploh prepovejo. Vsak naj pride v trgovino z košaro ali vrečo iz jute ali podobno.
Dodal bi eno dopolnitev k predlogu: Kadar je le možno, naj bo trgovcem prioriteta prodajanje brezembalažnih živil. Za sadje, zelenjavo in pekovske izdelke realno sploh ni potrebna nobena embalaža, potrebne so le trpežne nosilne vreč(k)e, ki jih kupci lahko vedno nosijo s seboj v trgovino - in takšne so že na voljo tudi pri nas. Netrpežne alternativne embalaže za enkratno uporabo so še vedno pokazatelj, da živimo v throw-away society.
The waste hierarchy:
upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/Waste_hierarchy.svg/1200px&
Lep pozdrav MilenaM in hvala za tvoj aktivizem <3
Tehnologija biorazgradljive plastike je dobro znana in res je čas, da se uporaba na nek način uzakoni. Za okolje je to vsekakor mnogo bolj pomembno kot pa neki paneli, ventilatorji in gonja proti nič krivemu CO2.
>trgovec pa je ne bo uporabil, ker to za njega predstavlja dodaten strošek in tega ne bo spremenil, dokler se ga ne prisili.
In ta strošek se bo prenesel na kupca seveda.
Potem po vaše bi morali podjetjem dovoliti, da izlivajo strupene snovi kar v reko. Ker se strošek, ki ga podjetje vloži v pravilno ravnanje z odpadki, prenese na kupca?
Na vseh področjih, kjer morajo podjetja gledati na ekologijo, pride do stroška. Zakaj bi pa pri vrečkah gledali stran?
Se zavedate, da ena taka vrečka sčasoma razpade na milijone nevidnih koščkov in to pojejo živali in tudi mi?