Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Celoten dokument predloga uvedbe UTD-ja obsega 10 strani in je preobsežen za neposredno objavo na tej strani. Priložen je kot priloga (glej pod črto te objave). V njem lahko preberete podrobnejšo razlago ukrepov, ki so podkrepljeni s konkretnimi številkami, izračuni, tabelami in grafi.

Torej kje in kako dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

UTD je vedno bolj aktualna tema in prav je tako. Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom. Uvedba univerzalnega dohodka 500 € za polnoletne državljane je najperspektivnejša rešitev.

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

1. Ukinitev socialne pomoči

2. Korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

3. Korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

4. Korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

5. Plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

6. Odprava gotovinskega poslovanja

7. Uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno. Ta denar bo z realizacijo predlaganih ukrepov na voljo. Več lahko prebereti v priloženem dokumentu.

Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Celoten dokument predloga uvedbe UTD-ja obsega 10 strani in je preobsežen za neposredno objavo na tej strani. Priložen je kot priloga (glej pod črto te objave). V njem lahko preberete podrobnejšo razlago ukrepov, ki so podkrepljeni s konkretnimi številkami, izračuni, tabelami in grafi.

Torej kje in kako dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

UTD je vedno bolj aktualna tema in prav je tako. Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom. Uvedba univerzalnega dohodka 500 € za polnoletne državljane je najperspektivnejša rešitev.

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

1. Ukinitev socialne pomoči

2. Korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

3. Korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

4. Korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

5. Plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

6. Odprava gotovinskega poslovanja

7. Uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki omogočajo uvedbo UTD-ja.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

Socialni transferji letno znašajo vsaj 9.000.000.000 € (leta 2015 so znašali 9.072.000.000 €).

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno (podatki za leto 2014) porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200 € in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, kar bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310 €/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309 €/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465 €. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

V. PLAČA SAMO ZA DELO

1. Ukinitev plačanega bolniškega staleža

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Vir: dnevnik.si (1.12.2013)

K tem 500 milijonov eurov je potrebno prišteti še izplačilo bolniških staležev, ki so daljši od enega meseca katerega krije ZZZS. Ta je lani znašal 2.723.000.000 €. Torej v lanskem letu smo več kot 3,5 milijard eurov namenili za bolniške staleže. Koliko od tega je bilo neupravičenih? To bi najlažje ugotovili, če bi bil bolniški stalež neplačan, pri tem pa bi bolan človek, tako kot vsi ostali, ki ne bi delali, dobival mesečno 500 €.

2. Ukinitev plačanega dopusta

Letni dopust bi moral ostati obvezen, vendar neplačan. Glede na dejstva, ki bodo argumentirana kasneje v tem dokumentu, bi bilo dobro, da bi delavec imel na voljo minimalno število dni predpisanega dopusta, to je 20 dni in maksimalno 60.

Regres z uvedbo UTD-ja ne bi bil potreben.

Izjema bi morda bil le porodniški dopust, saj lahko drugače tvegamo, da se bodo visoko izobražene ženske težje odločale za rojevanje otrok. Otroški dodatek bi prav tako ohranili, ker otroci ne bi prejemali UTD-ja.

Vl. ODPRAVA GOTOVINSKEGA PLAČILA

Prednosti izključno negotovinskega poslovanja:

- STOP sivi ekonomijo (ta znaša po podatkih vlade republike Slovenije od 10 do 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov letno)

Vir: www.protisiviekonomiji.si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

- STOP korupciji (transparentnost transakcij)

- odprava stroškov povezanih z tiskanjem denarja

- odprava stroškov za varnost in prevoz denarja med bankami

Z odpravo gotovinskega poslovanja bi onemogočili sivo ekonomijo, ki se kljub številnim vladnim ukrepom bohoti.

Vll. UVEDBA ENOTNEGA DAVKA NA VSAKO TRANSAKCIJO

Prednosti enotnega davka 20%:

1. Z vsakim plačilom, bi se avtomatsko odvedel v javno blagajno 20% davek. Tudi, če bi

denar podarili. Zakaj bi bilo kupljeno darilo obdavčeno, darilo v obliki denarja pa ne?!

2. Med družinskimi člani v istem gospodinjstvu bi obstajali tako imenovani podračuni, kjer

bi šlo za prenos med računi, ki ne bi bili obdavčen.

3. S tem bi omogočili, da bi lahko bil sleherni posameznik tudi poslovnež.

4. Plačila bi se izvajala s plačilnimi karticami ali aplikacijami preko pametnih telefonov oz.

računalnikov.

Kje bomo vzeli denar za UTD?

Za UTD potrebujemo 10.264.092.000 €/letno. Izračun je narejen na podlagi naslednjih podatkov:

- število vseh prebivalcev v Sloveniji je 2.064.241

- število odraslih oseb (+18) je 1.710.682

- število otrok (0-18let) je 353.559

Z uvedbo predlaganih ukrepov bo denarja dovolj! To dokazujejo sledeči izračuni.

1. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 2.580.774.309 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 30%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 14.120.206.611 €/letno

2. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.063.824.233 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 30%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 1.718.716.413 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 20%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 12.903.540.646 €/letno

3. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

Skupaj: 11.177.432.302 €/letno

4. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 8.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravo gotovinskega plačila

Skupaj: 14.759.000.000 €/letno

Denar v višini 10.264.092.000 €/letno za UTD imamo torej imamo, potrebno ga je le ustrezno prerazporediti.

Bojazen, da nihče ne bo želel delati je odveč.

1. Ljudje nimajo nikoli dovolj denarja, vedno bi radi imeli več.

2. Trenutna situacija zelo podpira nedelo najnižjega sloja družbe, se pravi tistih ljudi, ki so prejemniki minimalnih plač. Dogaja se, da plač sploh ne dobijo in potem živijo od socialne podpore, če delajo cel mesec ali ne. Poleg tega pa je majhna razlika med minimalno plačo in tem, kar dobijo v obliki vseh socialnih pomoči skupaj (denar, plačilo položnic, najemnine, upravičenost do neplačila dodatnega zavarovanja). Vprašanje, kdo v takšnem primeru ne bi zamenjal garanja za kavč, je seveda še kako na mestu.

3. Z uvedbo UTD-ja bi najbolj stimulirali prav ljudi z minimalnimi plačami. Na enkrat bi si ti ljudje, če bi delali, lahko zares nekaj privoščili v življenju, ne pa le životarili iz meseca v mesec. Mesečno bi tako dobili minimalno 1000 €, kar so sanje marsikaterega Slovenca.

SPODBUJANJE MIKRO GOSPODARSTVA

Da bi čisto vsakemu posamezniku omogočili, da aktivno prispeva k družbi, to kar želi, je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi gospodarstveno politiko.

Trenutni sistem je zelo nenaklonjen temu. Če imaš podjetje, se moraš ukvarjati s kupom nepotrebne birokracije, namesto da bi se ukvarjal z bistvenim, produktom oz. storitvijo.

Ta sistem dejansko spodbuja sivo ekonomijo in na ta način država pljuva v lastno skledo.

Potrebno bi bilo urediti uvedbo plačevanje prispevkov šele, ko je na letni ravni presežen prihodek minimalne bruto plače. Človek do takrat ne bi bil zaposlen, vendar bi na ta način imela korist tako država (posameznik bi plačeval 20% davek od prodaje) in tudi kot posameznik, ki bi mu bilo omogočeno delovanje na trgu. Nikoli se ne bi zgodilo da bi v državno blagajno moral plačevati več kot bi zaslužil - kar je v sedenji ureditvi možno. Ni treba posebej poudarjati, da je to skregano z zdravo pametjo.

Motivacijo za ustanovitev podjetja bi predstavljale naslednje ugodnosti:

- najrazličnejše subvencije

- ugodni krediti

- resen nastop na trgu

Nov sistem bi moral ljudem omogočiti možnost krajšega delovnega časa (10, 20, 30, 40 ur/teden) Delodajalce bi bilo treba vzpodbuditi, da zaposlujejo ljudi za krajši delovni čas, če je za določeno delo prijavi več ljudi. Prednosti:

- v primeru odsotnosti z dela (bolniške, dopusta) lahko drugemu delavcu zviša število delovnih ur, brez iskanja (razpis) in uvajanje novega delavca.

- večja učinkovitost (utrujenost, preobremenjenost zmanjšujeta učinkovitost)

- morda bodo ljudje želeli delati krajši delovni čas, če bodo imeli zagotovljeno dostojno življenje.

- svobodna izbira količine dopusta (minimalna 20 dni - maksimalna 60 dni), ki je neplačan.

- zmanjšanje brezposelnosti.

Potrebno bi bilo omogočiti, da spreminjanje delovnega časa ni povezano s podpisovanjem vedno novih pogodb. Delodajalec konec meseca obračuna število delovnih ur in v skladu s tem plača delavca. Lahko bi uvedli spletni sistem, kjer bi delavci imeli vpogled v število delovnih ur.

UTD bi pognal gospodarsko rast

Medtem ko je za večino slovenskih ekonomistov UTD zanimiva, a utopična ideja, ima Jože Mencinger drugačno mnenje: »Če lahko Evropska centralna banka za odkupovanje državnih obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja vsak mesec nameni 80 milijard evrov ali okoli 250 evrov na državljana držav območja evra, je denarja dovolj.« Prepričan je, da bi bilo ta sredstva namesto za program, ki po njegovem ne daje rezultatov, veliko bolj smotrno porabiti za UTD. »S tem bi zagnali potrošnjo in bistveno bolj pripomogli h gospodarski rasti,« pravi.

(Vir: www.dnevnik.si)

ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

UTD ne sme biti nižji od 500 €. Prag tveganja revščine je namreč pri enočlanskem gospodinjstvu 617 €/mesec, pri dvočlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi) 925 €/mesec in pri štiričlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) 1.295 €/mesec.

Raziskave, ki so bile narejena za UTD 300 €, so nesmisel, ker bi tako bili prikrajšani najšibkejši člani družbe, pridobili pa tisti, ki že imajo zagotovljeno dostojno življenje. Reveži bi dobili 2 € več, odvzeti pa bi jim bili vsi ostali socialni transferji (plačane položnice, najemnina...) Kot je razvidno iz zgornje tabele, se s 300 €/mesec ne da živeti človeka dostojno življenje.

Zakaj UTD?

- vsakemu človeku zagotoviti dostojno življenje

- ker se ljudem ne bo treba več ukvarjati z eksistenco, se bo zmanjšal stres in posledično izboljšalo zdravstveno stanje ljudi -> manjši stroški za zdravstvo

- pospešitev gospodarstva, ker se bo povečala kupna moč prebivalstva.

- tisti, ki so v službi samo zaradi denarja, bodo verjetno (če seveda niso zakreditirani) odstopili delovno mesto mlajšim ali ljudem, ki bodo z veseljem delali in na ta način bili učinkovitejši. Koliko ljudi danes hodi v službo z muko?!?! So sicer fizično prisotni na delovnem mestu, vendar počnejo vse drugo, samo tega ne, kar bi morali, saj niso notranje motivirani, ampak so tam samo zato, da preživijo iz meseca v mesec oz. da preskrbijo družino.

- svoboda in neobremenjenost z eksistenco omogočata kreativnost, učinkovitost, izpolnitev, to pa ustvarja dodano vrednost v gospodarstvu.

Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Celoten dokument predloga uvedbe UTD-ja obsega 10 strani in je preobsežen za neposredno objavo na tej strani. Priložen je kot priloga (glej pod črto te objave). V njem lahko preberete podrobnejšo razlago ukrepov, ki so podkrepljeni s konkretnimi številkami, izračuni, tabelami in grafi.

Torej kje in kako dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

UTD je vedno bolj aktualna tema in prav je tako. Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom. Uvedba univerzalnega dohodka 500 € za polnoletne državljane je najperspektivnejša rešitev.

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

1. Ukinitev večine socialnih transferjev

2. Korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

3. Korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

4. Korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

5. Plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

6. Odprava gotovinskega poslovanja

7. Uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki omogočajo uvedbo UTD-ja.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

Socialni transferji letno znašajo vsaj 9.000.000.000 € (leta 2015 so znašali 9.072.000.000 €).

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno (podatki za leto 2014) porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200 € in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, kar bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310 €/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309 €/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465 €. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

V. PLAČA SAMO ZA DELO

1. Ukinitev plačanega bolniškega staleža

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Vir: dnevnik.si (1.12.2013)

K tem 500 milijonov eurov je potrebno prišteti še izplačilo bolniških staležev, ki so daljši od enega meseca katerega krije ZZZS. Ta je lani znašal 2.723.000.000 €. Torej v lanskem letu smo več kot 3,5 milijard eurov namenili za bolniške staleže. Koliko od tega je bilo neupravičenih? To bi najlažje ugotovili, če bi bil bolniški stalež neplačan, pri tem pa bi bolan človek, tako kot vsi ostali, ki ne bi delali, dobival mesečno 500 €.

2. Ukinitev plačanega dopusta

Letni dopust bi moral ostati obvezen, vendar neplačan. Glede na dejstva, ki bodo argumentirana kasneje v tem dokumentu, bi bilo dobro, da bi delavec imel na voljo minimalno število dni predpisanega dopusta, to je 20 dni in maksimalno 60.

Regres z uvedbo UTD-ja ne bi bil potreben.

Izjema bi morda bil le porodniški dopust, saj lahko drugače tvegamo, da se bodo visoko izobražene ženske težje odločale za rojevanje otrok. Otroški dodatek bi prav tako ohranili, ker otroci ne bi prejemali UTD-ja.

Vl. ODPRAVA GOTOVINSKEGA PLAČILA

Prednosti izključno negotovinskega poslovanja:

- STOP sivi ekonomijo (ta znaša po podatkih vlade republike Slovenije od 10 do 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov letno)

Vir: www.protisiviekonomiji.si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

- STOP korupciji (transparentnost transakcij)

- odprava stroškov povezanih z tiskanjem denarja

- odprava stroškov za varnost in prevoz denarja med bankami

Z odpravo gotovinskega poslovanja bi onemogočili sivo ekonomijo, ki se kljub številnim vladnim ukrepom bohoti.

Vll. UVEDBA ENOTNEGA DAVKA NA VSAKO TRANSAKCIJO

Prednosti enotnega davka 20%:

1. Z vsakim plačilom, bi se avtomatsko odvedel v javno blagajno 20% davek. Tudi, če bi

denar podarili. Zakaj bi bilo kupljeno darilo obdavčeno, darilo v obliki denarja pa ne?!

2. Med družinskimi člani v istem gospodinjstvu bi obstajali tako imenovani podračuni, kjer

bi šlo za prenos med računi, ki ne bi bili obdavčen.

3. S tem bi omogočili, da bi lahko bil sleherni posameznik tudi poslovnež.

4. Plačila bi se izvajala s plačilnimi karticami ali aplikacijami preko pametnih telefonov oz.

računalnikov.

Kje bomo dobili denar za UTD?

Za UTD potrebujemo 10.264.092.000 €/letno. Izračun je narejen na podlagi naslednjih podatkov:

- število vseh prebivalcev v Sloveniji je 2.064.241

- število odraslih oseb (+18) je 1.710.682

- število otrok (0-18let) je 353.559

Z uvedbo predlaganih ukrepov bo denarja dovolj! To dokazujejo sledeči izračuni.

1. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 2.580.774.309 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 30%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 14.120.206.611 €/letno

2. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.063.824.233 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 30%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 1.718.716.413 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 20%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 12.903.540.646 €/letno

3. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

Skupaj: 11.177.432.302 €/letno

4. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 8.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravo gotovinskega plačila

Skupaj: 14.759.000.000 €/letno

Denar v višini 10.264.092.000 €/letno za UTD imamo torej imamo, potrebno ga je le ustrezno prerazporediti.

Bojazen, da nihče ne bo želel delati je odveč.

1. Ljudje nimajo nikoli dovolj denarja, vedno bi radi imeli več.

2. Trenutna situacija zelo podpira nedelo najnižjega sloja družbe, se pravi tistih ljudi, ki so prejemniki minimalnih plač. Dogaja se, da plač sploh ne dobijo in potem živijo od socialne podpore, če delajo cel mesec ali ne. Poleg tega pa je majhna razlika med minimalno plačo in tem, kar dobijo v obliki vseh socialnih pomoči skupaj (denar, plačilo položnic, najemnine, upravičenost do neplačila dodatnega zavarovanja). Vprašanje, kdo v takšnem primeru ne bi zamenjal garanja za kavč, je seveda še kako na mestu.

3. Z uvedbo UTD-ja bi najbolj stimulirali prav ljudi z minimalnimi plačami. Na enkrat bi si ti ljudje, če bi delali, lahko zares nekaj privoščili v življenju, ne pa le životarili iz meseca v mesec. Mesečno bi tako dobili minimalno 1000 €, kar so sanje marsikaterega Slovenca.

SPODBUJANJE MIKRO GOSPODARSTVA

Da bi čisto vsakemu posamezniku omogočili, da aktivno prispeva k družbi, to kar želi, je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi gospodarstveno politiko.

Trenutni sistem je zelo nenaklonjen temu. Če imaš podjetje, se moraš ukvarjati s kupom nepotrebne birokracije, namesto da bi se ukvarjal z bistvenim, produktom oz. storitvijo.

Ta sistem dejansko spodbuja sivo ekonomijo in na ta način država pljuva v lastno skledo.

Potrebno bi bilo urediti uvedbo plačevanje prispevkov šele, ko je na letni ravni presežen prihodek minimalne bruto plače. Človek do takrat ne bi bil zaposlen, vendar bi na ta način imela korist tako država (posameznik bi plačeval 20% davek od prodaje) in tudi kot posameznik, ki bi mu bilo omogočeno delovanje na trgu. Nikoli se ne bi zgodilo da bi v državno blagajno moral plačevati več kot bi zaslužil - kar je v sedenji ureditvi možno. Ni treba posebej poudarjati, da je to skregano z zdravo pametjo.

Motivacijo za ustanovitev podjetja bi predstavljale naslednje ugodnosti:

- najrazličnejše subvencije

- ugodni krediti

- resen nastop na trgu

Nov sistem bi moral ljudem omogočiti možnost krajšega delovnega časa (10, 20, 30, 40 ur/teden) Delodajalce bi bilo treba vzpodbuditi, da zaposlujejo ljudi za krajši delovni čas, če je za določeno delo prijavi več ljudi. Prednosti:

- v primeru odsotnosti z dela (bolniške, dopusta) lahko drugemu delavcu zviša število delovnih ur, brez iskanja (razpis) in uvajanje novega delavca.

- večja učinkovitost (utrujenost, preobremenjenost zmanjšujeta učinkovitost)

- morda bodo ljudje želeli delati krajši delovni čas, če bodo imeli zagotovljeno dostojno življenje.

- svobodna izbira količine dopusta (minimalna 20 dni - maksimalna 60 dni), ki je neplačan.

- zmanjšanje brezposelnosti.

Potrebno bi bilo omogočiti, da spreminjanje delovnega časa ni povezano s podpisovanjem vedno novih pogodb. Delodajalec konec meseca obračuna število delovnih ur in v skladu s tem plača delavca. Lahko bi uvedli spletni sistem, kjer bi delavci imeli vpogled v število delovnih ur.

UTD bi pognal gospodarsko rast

Medtem ko je za večino slovenskih ekonomistov UTD zanimiva, a utopična ideja, ima Jože Mencinger drugačno mnenje: »Če lahko Evropska centralna banka za odkupovanje državnih obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja vsak mesec nameni 80 milijard evrov ali okoli 250 evrov na državljana držav območja evra, je denarja dovolj.« Prepričan je, da bi bilo ta sredstva namesto za program, ki po njegovem ne daje rezultatov, veliko bolj smotrno porabiti za UTD. »S tem bi zagnali potrošnjo in bistveno bolj pripomogli h gospodarski rasti,« pravi.

(Vir: www.dnevnik.si)

ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

UTD ne sme biti nižji od 500 €. Prag tveganja revščine je namreč pri enočlanskem gospodinjstvu 617 €/mesec, pri dvočlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi) 925 €/mesec in pri štiričlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) 1.295 €/mesec.

Raziskave, ki so bile narejena za UTD 300 €, so nesmisel, ker bi tako bili prikrajšani najšibkejši člani družbe, pridobili pa tisti, ki že imajo zagotovljeno dostojno življenje. Reveži bi dobili 2 € več, odvzeti pa bi jim bili vsi ostali socialni transferji (plačane položnice, najemnina...) Kot je razvidno iz zgornje tabele, se s 300 €/mesec ne da živeti človeka dostojno življenje.

Zakaj UTD?

- vsakemu človeku zagotoviti dostojno življenje

- ker se ljudem ne bo treba več ukvarjati z eksistenco, se bo zmanjšal stres in posledično izboljšalo zdravstveno stanje ljudi -> manjši stroški za zdravstvo

- pospešitev gospodarstva, ker se bo povečala kupna moč prebivalstva.

- tisti, ki so v službi samo zaradi denarja, bodo verjetno (če seveda niso zakreditirani) odstopili delovno mesto mlajšim ali ljudem, ki bodo z veseljem delali in na ta način bili učinkovitejši. Koliko ljudi danes hodi v službo z muko?!?! So sicer fizično prisotni na delovnem mestu, vendar počnejo vse drugo, samo tega ne, kar bi morali, saj niso notranje motivirani, ampak so tam samo zato, da preživijo iz meseca v mesec oz. da preskrbijo družino.

- svoboda in neobremenjenost z eksistenco omogočata kreativnost, učinkovitost, izpolnitev, to pa ustvarja dodano vrednost v gospodarstvu.

Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Celoten dokument predloga uvedbe UTD-ja obsega 10 strani in je preobsežen za neposredno objavo na tej strani. Priložen je kot priloga (glej pod črto te objave). V njem lahko preberete podrobnejšo razlago ukrepov, ki so podkrepljeni s konkretnimi številkami, izračuni, tabelami in grafi.

Torej kje in kako dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

UTD je vedno bolj aktualna tema in prav je tako. Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom. Uvedba univerzalnega dohodka 500 € za polnoletne državljane je najperspektivnejša rešitev.

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

1. Ukinitev večine socialnih transferjev

2. Korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

3. Korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

4. Korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

5. Plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

6. Odprava gotovinskega poslovanja

7. Uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki omogočajo uvedbo UTD-ja.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

Socialni transferji letno znašajo vsaj 9.000.000.000 € (leta 2015 so znašali 9.072.000.000 €).

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno (podatki za leto 2014) porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200 € in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, kar bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310 €/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309 €/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465 €. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

V. PLAČA SAMO ZA DELO

1. Ukinitev plačanega bolniškega staleža

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Vir: dnevnik.si (1.12.2013)

K tem 500 milijonov eurov je potrebno prišteti še izplačilo bolniških staležev, ki so daljši od enega meseca katerega krije ZZZS. Ta je lani znašal 2.723.000.000 €. Torej v lanskem letu smo več kot 3,5 milijard eurov namenili za bolniške staleže. Koliko od tega je bilo neupravičenih? To bi najlažje ugotovili, če bi bil bolniški stalež neplačan, pri tem pa bi bolan človek, tako kot vsi ostali, ki ne bi delali, dobival mesečno 500 €.

2. Ukinitev plačanega dopusta

Letni dopust bi moral ostati obvezen, vendar neplačan. Glede na dejstva, ki bodo argumentirana kasneje v tem dokumentu, bi bilo dobro, da bi delavec imel na voljo minimalno število dni predpisanega dopusta, to je 20 dni in maksimalno 60.

Regres z uvedbo UTD-ja ne bi bil potreben.

Izjema bi morda bil le porodniški dopust, saj lahko drugače tvegamo, da se bodo visoko izobražene ženske težje odločale za rojevanje otrok. Otroški dodatek bi prav tako ohranili, ker otroci ne bi prejemali UTD-ja.

Vl. ODPRAVA GOTOVINSKEGA PLAČILA

Prednosti izključno negotovinskega poslovanja:

- STOP sivi ekonomijo (ta znaša po podatkih vlade republike Slovenije od 10 do 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov letno)

Vir: www.protisiviekonomiji.si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

- STOP korupciji (transparentnost transakcij)

- odprava stroškov povezanih z tiskanjem denarja

- odprava stroškov za varnost in prevoz denarja med bankami

Z odpravo gotovinskega poslovanja bi onemogočili sivo ekonomijo, ki se kljub številnim vladnim ukrepom bohoti.

Vll. UVEDBA ENOTNEGA DAVKA NA VSAKO TRANSAKCIJO

Prednosti enotnega davka 20%:

1. Z vsakim plačilom, bi se avtomatsko odvedel v javno blagajno 20% davek. Tudi, če bi

denar podarili. Zakaj bi bilo kupljeno darilo obdavčeno, darilo v obliki denarja pa ne?!

2. Med družinskimi člani v istem gospodinjstvu bi obstajali tako imenovani podračuni, kjer

bi šlo za prenos med računi, ki ne bi bili obdavčen.

3. S tem bi omogočili, da bi lahko bil sleherni posameznik tudi poslovnež.

4. Plačila bi se izvajala s plačilnimi karticami ali aplikacijami preko pametnih telefonov oz.

računalnikov.

Kje bomo dobili denar za UTD?

Za UTD potrebujemo 10.264.092.000 €/letno. Izračun je narejen na podlagi naslednjih podatkov:

- število vseh prebivalcev v Sloveniji je 2.064.241

- število odraslih oseb (+18) je 1.710.682

- število otrok (0-18let) je 353.559

Z uvedbo predlaganih ukrepov bo denarja dovolj! To dokazujejo sledeči izračuni.

1. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 2.580.774.309 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 30%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 14.120.206.611 €/letno

2. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.063.824.233 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 30%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 1.718.716.413 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 20%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 12.903.540.646 €/letno

3. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

Skupaj: 11.177.432.302 €/letno

4. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 8.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravo gotovinskega plačila

Skupaj: 14.759.000.000 €/letno

Denar v višini 10.264.092.000 €/letno za UTD imamo torej imamo, potrebno ga je le ustrezno prerazporediti.

Bojazen, da nihče ne bo želel delati je odveč.

1. Ljudje nimajo nikoli dovolj denarja, vedno bi radi imeli več.

2. Trenutna situacija zelo podpira nedelo najnižjega sloja družbe, se pravi tistih ljudi, ki so prejemniki minimalnih plač. Dogaja se, da plač sploh ne dobijo in potem živijo od socialne podpore, če delajo cel mesec ali ne. Poleg tega pa je majhna razlika med minimalno plačo in tem, kar dobijo v obliki vseh socialnih pomoči skupaj (denar, plačilo položnic, najemnine, upravičenost do neplačila dodatnega zavarovanja). Vprašanje, kdo v takšnem primeru ne bi zamenjal garanja za kavč, je seveda še kako na mestu.

3. Z uvedbo UTD-ja bi najbolj stimulirali prav ljudi z minimalnimi plačami. Na enkrat bi si ti ljudje, če bi delali, lahko zares nekaj privoščili v življenju, ne pa le životarili iz meseca v mesec. Mesečno bi tako dobili minimalno 1000 €, kar so sanje marsikaterega Slovenca.

SPODBUJANJE MIKRO GOSPODARSTVA

Da bi čisto vsakemu posamezniku omogočili, da aktivno prispeva k družbi, to kar želi, je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi gospodarstveno politiko.

Trenutni sistem je zelo nenaklonjen temu. Če imaš podjetje, se moraš ukvarjati s kupom nepotrebne birokracije, namesto da bi se ukvarjal z bistvenim, produktom oz. storitvijo.

Ta sistem dejansko spodbuja sivo ekonomijo in na ta način država pljuva v lastno skledo.

Potrebno bi bilo urediti uvedbo plačevanje prispevkov šele, ko je na letni ravni presežen prihodek minimalne bruto plače. Človek do takrat ne bi bil zaposlen, vendar bi na ta način imela korist tako država (posameznik bi plačeval 20% davek od prodaje) in tudi kot posameznik, ki bi mu bilo omogočeno delovanje na trgu. Nikoli se ne bi zgodilo da bi v državno blagajno moral plačevati več kot bi zaslužil - kar je v sedenji ureditvi možno. Ni treba posebej poudarjati, da je to skregano z zdravo pametjo.

Motivacijo za ustanovitev podjetja bi predstavljale naslednje ugodnosti:

- najrazličnejše subvencije

- ugodni krediti

- resen nastop na trgu

Nov sistem bi moral ljudem omogočiti možnost krajšega delovnega časa (10, 20, 30, 40 ur/teden) Delodajalce bi bilo treba vzpodbuditi, da zaposlujejo ljudi za krajši delovni čas, če je za določeno delo prijavi več ljudi. Prednosti:

- v primeru odsotnosti z dela (bolniške, dopusta) lahko drugemu delavcu zviša število delovnih ur, brez iskanja (razpis) in uvajanje novega delavca.

- večja učinkovitost (utrujenost, preobremenjenost zmanjšujeta učinkovitost)

- morda bodo ljudje želeli delati krajši delovni čas, če bodo imeli zagotovljeno dostojno življenje.

- svobodna izbira količine dopusta (minimalna 20 dni - maksimalna 60 dni), ki je neplačan.

- zmanjšanje brezposelnosti.

Potrebno bi bilo omogočiti, da spreminjanje delovnega časa ni povezano s podpisovanjem vedno novih pogodb. Delodajalec konec meseca obračuna število delovnih ur in v skladu s tem plača delavca. Lahko bi uvedli spletni sistem, kjer bi delavci imeli vpogled v število delovnih ur.

UTD bi pognal gospodarsko rast

Medtem ko je za večino slovenskih ekonomistov UTD zanimiva, a utopična ideja, ima Jože Mencinger drugačno mnenje: »Če lahko Evropska centralna banka za odkupovanje državnih obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja vsak mesec nameni 80 milijard evrov ali okoli 250 evrov na državljana držav območja evra, je denarja dovolj.« Prepričan je, da bi bilo ta sredstva namesto za program, ki po njegovem ne daje rezultatov, veliko bolj smotrno porabiti za UTD. »S tem bi zagnali potrošnjo in bistveno bolj pripomogli h gospodarski rasti,« pravi.

(Vir: www.dnevnik.si)

ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

UTD ne sme biti nižji od 500 €. Prag tveganja revščine je namreč pri enočlanskem gospodinjstvu 617 €/mesec, pri dvočlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi) 925 €/mesec in pri štiričlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) 1.295 €/mesec.

Raziskave, ki so bile narejena za UTD 300 €, so nesmisel, ker bi tako bili prikrajšani najšibkejši člani družbe, pridobili pa tisti, ki že imajo zagotovljeno dostojno življenje. Reveži bi dobili 2 € več, odvzeti pa bi jim bili vsi ostali socialni transferji (plačane položnice, najemnina...) Kot je razvidno iz zgornje tabele, se s 300 €/mesec ne da živeti človeka dostojno življenje.

Zakaj UTD?

- vsakemu človeku zagotoviti dostojno življenje

- ker se ljudem ne bo treba več ukvarjati z eksistenco, se bo zmanjšal stres in posledično izboljšalo zdravstveno stanje ljudi -> manjši stroški za zdravstvo

- pospešitev gospodarstva, ker se bo povečala kupna moč prebivalstva.

- tisti, ki so v službi samo zaradi denarja, bodo verjetno (če seveda niso zakreditirani) odstopili delovno mesto mlajšim ali ljudem, ki bodo z veseljem delali in na ta način bili učinkovitejši. Koliko ljudi danes hodi v službo z muko?!?! So sicer fizično prisotni na delovnem mestu, vendar počnejo vse drugo, samo tega ne, kar bi morali, saj niso notranje motivirani, ampak so tam samo zato, da preživijo iz meseca v mesec oz. da preskrbijo družino.

- svoboda in neobremenjenost z eksistenco omogočata kreativnost, učinkovitost, izpolnitev, to pa ustvarja dodano vrednost v gospodarstvu.

Univerzalni temeljni dohodek - predlogi z izračuni, tabelami in grafi

Celoten dokument predloga uvedbe UTD-ja obsega 10 strani in je preobsežen za neposredno objavo na tej strani. Priložen je kot priloga (glej pod črto te objave). V njem lahko preberete podrobnejšo razlago ukrepov, ki so podkrepljeni s konkretnimi številkami, izračuni, tabelami in grafi.

Torej kje in kako dobiti sredstva za univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji?

UTD je vedno bolj aktualna tema in prav je tako. Danes smo priča velikemu razkoraku med bogatimi in revnimi. Po podatkih Statističnega urada RS živi v Sloveniji 287.000 ljudi pod pragom tveganja revščine, to je 13,9% vseh prebivalcev Slovenije oz. vsak 7 državljan. Kot socialna država smo zavezani k takojšnjim ukrepom. Uvedba univerzalnega dohodka 500 € za polnoletne državljane je najperspektivnejša rešitev.

Univerzalni temeljni dohodek 500 € je možen z naslednjimi ukrepi:

1. Ukinitev večine socialnih transferjev

2. Korekcija pokojnin (najnižja za polno delovno dobo 200 € in sorazmerno znižanje pokojnin za 50%)

3. Korekcija plač v javnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 40%)

4. Korekcija plač v zasebnem sektorju (minimalna plača neto 500 € in sorazmerno zmanjšanje plač za 30%)

5. Plača samo za delo (ukinitev plačanega dopusta, ki pa je obvezen, ukinitev regresa, ukinitev plačane bolniške - delavec ima zagotovljeno dostojno življenje)

6. Odprava gotovinskega poslovanja

7. Uvedba enotnega davka na vsako transakcijo 20%

V povprečju bodo prihodki višji (plača + UTD), hkrati pa bo vsak državljan Slovenije imel zagotovljeno človeku dostojno življenje.

Za univerzalni temeljni dohodek potrebujemo 10.264.092.000 €/letno.

Sledi podrobnejša obrazložitev ukrepov, ki omogočajo uvedbo UTD-ja.

l. UKINITEV VEČINE SOCIALNIH TRANSFERJEV

Socialni transferji letno znašajo vsaj 9.000.000.000 € (leta 2015 so znašali 9.072.000.000 €).

Od socialnih transferjev bi ostali le nadomestilo plač za porodniški dopust in otroški dodatek (695.000.000 €/letno), stroški pokojnin pa bi se znižali za 50% in bi znašali le 1.876.000.000 €/letno Tako bi namesto 8.830.000.000 €/letno (podatki za leto 2014) porabili le 2.571.000.000 €/letno, kar je 6.259.000.000 €/letno manj in bi ga lahko namenili za UTD.

ll. OMEJITEV POKOJNIN

S korekcijo pokojnin, in sicer tako, da bi bila najnižja za polno delovno dobo 200 € in s sorazmernim znižanjem pokojnin za 50%, bi za UTD dobili 1.876.000.000 €/letno.

lll. OMEJITEV PLAČ V JAVNEM SEKTORJU

Stroški plač v javnem sektorju za leto 2016 so znašali 3.546.080.775 €/letno.

Znižanje plač v javnem sektorju za 40%, bi obrnilo trenutno razmerje med javnim in gospodarskim sektorjem, kar bi v blagajno za UTD prineslo 1.418.432.310 €/letno.

Povprečna bruto plača v javnem sektorju za leto 2016 je znašala 1.846 €. Če bi jo znižali za 40%, bi bil povprečni mesečni prihodek javnega uslužbenca skupaj z UTD večji kot do sedaj.

lV. OMEJITEV PLAČ V ZASEBNEM SEKTORJU

V letu 2016 so znašale bruto plače v zasebnem sektorju 8.602.582.029 €

Če bi znižamo plače v zasebnem sektorju za 30%, bi v blagajno za UTD prispevali 2.580.774.309 €/letno. To bi zmanjšalo povprečno bruto plačo v zasebnem sektorju za 465 €. Skupaj z UTD bi v povprečju v zasebnem sektorju še vedno dobili na svoj bančni račun več kot sedaj.

V. PLAČA SAMO ZA DELO

1. Ukinitev plačanega bolniškega staleža

Po navedbah Tatjane Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije bolniške odsotnosti gospodarstvo letno stanejo med 450 in 500 milijoni evrov. Okoli 225 milijonov evrov izplačajo podjetja bolniških nadomestil, medtem ko še enkrat toliko znašajo dodatni stroški dela - delodajalec mora namreč v tem primeru dobiti nadomestnega delavca oz. plačati nadure.

Vir: dnevnik.si (1.12.2013)

K tem 500 milijonov eurov je potrebno prišteti še izplačilo bolniških staležev, ki so daljši od enega meseca katerega krije ZZZS. Ta je lani znašal 2.723.000.000 €. Torej v lanskem letu smo več kot 3,5 milijard eurov namenili za bolniške staleže. Koliko od tega je bilo neupravičenih? To bi najlažje ugotovili, če bi bil bolniški stalež neplačan, pri tem pa bi bolan človek, tako kot vsi ostali, ki ne bi delali, dobival mesečno 500 €.

2. Ukinitev plačanega dopusta

Letni dopust bi moral ostati obvezen, vendar neplačan. Glede na dejstva, ki bodo argumentirana kasneje v tem dokumentu, bi bilo dobro, da bi delavec imel na voljo minimalno število dni predpisanega dopusta, to je 20 dni in maksimalno 60.

Regres z uvedbo UTD-ja ne bi bil potreben.

Izjema bi morda bil le porodniški dopust, saj lahko drugače tvegamo, da se bodo visoko izobražene ženske težje odločale za rojevanje otrok. Otroški dodatek bi prav tako ohranili, ker otroci ne bi prejemali UTD-ja.

Vl. ODPRAVA GOTOVINSKEGA PLAČILA

Prednosti izključno negotovinskega poslovanja:

- STOP sivi ekonomijo (ta znaša po podatkih vlade republike Slovenije od 10 do 24 odstotkov BDP oz. od 3,5 do 8,5 milijard evrov letno)

Vir: www.protisiviekonomiji.si/dejstva/obseg_sive_ekonomije/

- STOP korupciji (transparentnost transakcij)

- odprava stroškov povezanih z tiskanjem denarja

- odprava stroškov za varnost in prevoz denarja med bankami

Z odpravo gotovinskega poslovanja bi onemogočili sivo ekonomijo, ki se kljub številnim vladnim ukrepom bohoti.

Vll. UVEDBA ENOTNEGA DAVKA NA VSAKO TRANSAKCIJO

Prednosti enotnega davka 20%:

1. Z vsakim plačilom, bi se avtomatsko odvedel v javno blagajno 20% davek. Tudi, če bi

denar podarili. Zakaj bi bilo kupljeno darilo obdavčeno, darilo v obliki denarja pa ne?!

2. Med družinskimi člani v istem gospodinjstvu bi obstajali tako imenovani podračuni, kjer

bi šlo za prenos med računi, ki ne bi bili obdavčen.

3. S tem bi omogočili, da bi lahko bil sleherni posameznik tudi poslovnež.

4. Plačila bi se izvajala s plačilnimi karticami ali aplikacijami preko pametnih telefonov oz.

računalnikov.

Kje bomo dobili denar za UTD?

Za UTD potrebujemo 10.264.092.000 €/letno. Izračun je narejen na podlagi naslednjih podatkov:

- število vseh prebivalcev v Sloveniji je 2.064.241

- število odraslih oseb (+18) je 1.710.682

- število otrok (0-18let) je 353.559

Z uvedbo predlaganih ukrepov bo denarja dovolj! To dokazujejo sledeči izračuni.

1. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 2.580.774.309 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 30%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 14.120.206.611 €/letno

2. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 545.000.000 €/letno brezposelnost

- 1.063.824.233 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 30%

- 1.876.000.000 €/letno znižanje pokojnin v povprečju za 50%

- 1.718.716.413 €/letno znižanje plač v zasebnem sektorju v povprečju za 20%

- 3.500.000.000 €/letno ukinitev bolniškega staleža

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 700.000.000 €/letno omejitev invalidskih pokojnin

Skupaj: 12.903.540.646 €/letno

3. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 3.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravi gotovinskega poslovanja

- 1.418.432.302 €/letno znižanje plač v javnem sektorju v povprečju za 40%

Skupaj: 11.177.432.302 €/letno

4. Izračun (ukinitev naslednjih stroškov):

- 6.259.000.000 €/letno nepotrebnih socialni transferji

- 8.500.000.000 €/letno od sive ekonomije ob odpravo gotovinskega plačila

Skupaj: 14.759.000.000 €/letno

Denar v višini 10.264.092.000 €/letno za UTD imamo torej imamo, potrebno ga je le ustrezno prerazporediti.

Bojazen, da nihče ne bo želel delati je odveč:

1. Ljudje nimajo nikoli dovolj denarja, vedno bi radi imeli več.

2. Trenutna situacija zelo podpira nedelo najnižjega sloja družbe, se pravi tistih ljudi, ki so prejemniki minimalnih plač. Dogaja se, da plač sploh ne dobijo in potem živijo od socialne podpore, če delajo cel mesec ali ne. Poleg tega pa je majhna razlika med minimalno plačo in tem, kar dobijo v obliki vseh socialnih pomoči skupaj (denar, plačilo položnic, najemnine, upravičenost do neplačila dodatnega zavarovanja). Vprašanje, kdo v takšnem primeru ne bi zamenjal garanja za kavč, je seveda še kako na mestu.

3. Z uvedbo UTD-ja bi najbolj stimulirali prav ljudi z minimalnimi plačami. Na enkrat bi si ti ljudje, če bi delali, lahko zares nekaj privoščili v življenju, ne pa le životarili iz meseca v mesec. Mesečno bi tako dobili minimalno 1000 €, kar so sanje marsikaterega Slovenca.

SPODBUJANJE MIKRO GOSPODARSTVA

Da bi čisto vsakemu posamezniku omogočili, da aktivno prispeva k družbi, to kar želi, je potrebno spremeniti oziroma prilagoditi gospodarstveno politiko.

Trenutni sistem je zelo nenaklonjen temu. Če imaš podjetje, se moraš ukvarjati s kupom nepotrebne birokracije, namesto da bi se ukvarjal z bistvenim, produktom oz. storitvijo.

Ta sistem dejansko spodbuja sivo ekonomijo in na ta način država pljuva v lastno skledo.

Potrebno bi bilo urediti uvedbo plačevanje prispevkov šele, ko je na letni ravni presežen prihodek minimalne bruto plače. Človek do takrat ne bi bil zaposlen, vendar bi na ta način imela korist tako država (posameznik bi plačeval 20% davek od prodaje) in tudi kot posameznik, ki bi mu bilo omogočeno delovanje na trgu. Nikoli se ne bi zgodilo da bi v državno blagajno moral plačevati več kot bi zaslužil - kar je v sedenji ureditvi možno. Ni treba posebej poudarjati, da je to skregano z zdravo pametjo.

Motivacijo za ustanovitev podjetja bi predstavljale naslednje ugodnosti:

- najrazličnejše subvencije

- ugodni krediti

- resen nastop na trgu

Nov sistem bi moral ljudem omogočiti možnost krajšega delovnega časa (10, 20, 30, 40 ur/teden) Delodajalce bi bilo treba vzpodbuditi, da zaposlujejo ljudi za krajši delovni čas, če je za določeno delo prijavi več ljudi. Prednosti:

- v primeru odsotnosti z dela (bolniške, dopusta) lahko drugemu delavcu zviša število delovnih ur, brez iskanja (razpis) in uvajanje novega delavca.

- večja učinkovitost (utrujenost, preobremenjenost zmanjšujeta učinkovitost)

- morda bodo ljudje želeli delati krajši delovni čas, če bodo imeli zagotovljeno dostojno življenje.

- svobodna izbira količine dopusta (minimalna 20 dni - maksimalna 60 dni), ki je neplačan.

- zmanjšanje brezposelnosti.

Potrebno bi bilo omogočiti, da spreminjanje delovnega časa ni povezano s podpisovanjem vedno novih pogodb. Delodajalec konec meseca obračuna število delovnih ur in v skladu s tem plača delavca. Lahko bi uvedli spletni sistem, kjer bi delavci imeli vpogled v število delovnih ur.

UTD bi pognal gospodarsko rast

Medtem ko je za večino slovenskih ekonomistov UTD zanimiva, a utopična ideja, ima Jože Mencinger drugačno mnenje: »Če lahko Evropska centralna banka za odkupovanje državnih obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja vsak mesec nameni 80 milijard evrov ali okoli 250 evrov na državljana držav območja evra, je denarja dovolj.« Prepričan je, da bi bilo ta sredstva namesto za program, ki po njegovem ne daje rezultatov, veliko bolj smotrno porabiti za UTD. »S tem bi zagnali potrošnjo in bistveno bolj pripomogli h gospodarski rasti,« pravi.

(Vir: www.dnevnik.si)

ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE

UTD ne sme biti nižji od 500 €. Prag tveganja revščine je namreč pri enočlanskem gospodinjstvu 617 €/mesec, pri dvočlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi) 925 €/mesec in pri štiričlanskem gospodinjstvu (2 odrasli osebi + 2 otroka, mlajša od 14 let) 1.295 €/mesec.

Raziskave, ki so bile narejena za UTD 300 €, so nesmisel, ker bi tako bili prikrajšani najšibkejši člani družbe, pridobili pa tisti, ki že imajo zagotovljeno dostojno življenje. Reveži bi dobili 2 € več, odvzeti pa bi jim bili vsi ostali socialni transferji (plačane položnice, najemnina...) Kot je razvidno iz zgornje tabele, se s 300 €/mesec ne da živeti človeka dostojno življenje.

Zakaj UTD?

- vsakemu človeku zagotoviti dostojno življenje

- ker se ljudem ne bo treba več ukvarjati z eksistenco, se bo zmanjšal stres in posledično izboljšalo zdravstveno stanje ljudi -> manjši stroški za zdravstvo

- pospešitev gospodarstva, ker se bo povečala kupna moč prebivalstva.

- tisti, ki so v službi samo zaradi denarja, bodo verjetno (če seveda niso zakreditirani) odstopili delovno mesto mlajšim ali ljudem, ki bodo z veseljem delali in na ta način bili učinkovitejši. Koliko ljudi danes hodi v službo z muko?!?! So sicer fizično prisotni na delovnem mestu, vendar počnejo vse drugo, samo tega ne, kar bi morali, saj niso notranje motivirani, ampak so tam samo zato, da preživijo iz meseca v mesec oz. da preskrbijo družino.

- svoboda in neobremenjenost z eksistenco omogočata kreativnost, učinkovitost, izpolnitev, to pa ustvarja dodano vrednost v gospodarstvu.