Tako kot je nevarno pogovarjati se med vožnj po telefonu , je tudi čitanje đambo plakatov moteče in nevarno za udeležence v prometu .
Predlagam da se nemudoma odstranijo vsi đambo plakati ob cestah in da se vse lastnike kmetijskih zemljišč na katerih stojijo , denarno kaznuje z najmaj 1000 eur kazni .
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Uvodoma pripominjamo, da se strinjamo s stališčem, da je postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje ob javnih cestah oziroma njihovi neposredni bližini moteče, saj po eni strani odvračajo pozornost voznikov, kar negativno vpliva na prometno varnost, po drugi strani pa kazijo naravni prostor. Ob vsem tem pa lahko v primeru neustrezne postavitve predstavljajo tudi veliko nevarnost za udeležence cestnega prometa. Dejstvo je, da tovrstnih oglasnih objektov oziroma površin ni mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati, prizadevamo pa si z restriktivnimi ukrepi v kar največji možni meri omejiti postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. Eden izmed takih ukrepov zagotovo predstavlja 78. člen Zakona o cestah, ki je bil sprejet v paketu nove cestnoprometne zakonodaje konec leta 2010. S sprejetjem tega zakona je bil konec leta 2010 s pravnega vidika storjen velik premik na področju postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah. Zakon o cestah področja oglaševanja ob občinskih cestah ne ureja, ampak predmetno ureditev prepušča občinam, kar je tudi v duhu avtonomije, ki jo občine uživajo v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Z napredkom, ki je bil dosežen na področju oglaševanja ob državnih cestah, smo lahko do neke mere zadovoljni, saj smo dosegli, da se je področje oglaševanja ob državnih cestah, ki je bilo pred letom 2010 v veliki meri deregulirano, pravno reguliralo na dokaj restriktiven način. S sprejemom Zakona o cestah je bil na področju oglaševanja narejen pomemben mejnik, katerega namen je bil vzpostaviti red pri izvajanju oglaševalske dejavnosti v območjih, ki pomembno vplivajo na okolje in udeležence cestnega prometa.
Na področju oglaševanja v širšem pomenu gre za kompleksno problematiko, ki zadeva ne samo zakonodajo s področja cestne infrastrukture, ampak tudi zlasti zakonodajo s področja urejanja prostora, gradnje in kmetijstva. Zakonodaja s področja cestne infrastrukture lahko rabo prostora omejuje zgolj v varovalnem pasu javne ceste, kar pomeni, da so subjekti pri izvajanju aktivnosti v tem prostoru vezani na soglasje upravljavca predmetne javne ceste. Posledično so tudi pristojnosti inšpekcije, pristojne za ceste, prostorsko omejene z mejo varovalnega pasu.
Žal se v praksi pogosto dogaja, da se oglaševalska podjetja odločijo za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanja na zemljiščih zunaj varovalnih pasov ceste, s čimer se izognejo zahtevam in omejitvam, ki jih predpisuje zakonodaja s področja cestne infrastrukture, pa tudi nadzoru pristojne inšpekcije za ceste. Tako se objekti za obveščanje in oglaševanje postavljajo tudi na zemljiščih, ki so v občinskih prostorskih aktih opredeljena kot kmetijska zemljišča in niso znotraj varovalnega pasu ceste, čeprav so gradnja določenih objektov na kmetijskih zemljiščih oziroma posegi na teh zemljiščih dopustni le, če to določa in pod pogoji, ki jih določa prostorski akt občine, na območju katere se to zemljišče nahaja.
Za izvajanje nadzora nad namensko rabo kmetijskih zemljišč je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR). Na teh zemljiščih so postavljeni objekti za obveščanje in oglaševanje različnih dimenzij in konstrukcijskih izvedb. V postopkih nadzora kmetijski inšpektor najprej preveri pravni status kmetijskega zemljišča v konkretni občini, kjer so ti objekti za obveščanje in oglaševanje postavljeni, na terenu pa se preveri sama izvedba njihove konstrukcije. Če konstrukcija objekta za obveščanje in oglaševanje ne spada pod definicijo objekta po gradbenih predpisih in po občinskem prostorskem načrtu postavitev takšnih konstrukcij ni dovoljena, kmetijski inšpektor nadaljuje z inšpekcijskim postopkom, v nasprotnem primeru pa zadevo odstopi v obravnavo Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: IRSOP). Po opravljenem ugotovitvenem postopku sledi upravni ukrep, in sicer je to izdaja ureditvene odločbe, s katero se zavezancu naloži odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje. V okviru pritožbenega postopka zavezanci običajno uporabijo vsa pravna sredstva, ki so jim na razpolago. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot drugostopenjski organ v pritožbenih postopkih v večini primerov zavzelo stališče, da so pritožbe na izdane ureditvene odločbe o odstranitvi reklamnih panojev neutemeljene. V večini primerov so stranke sprožile upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki je v letu 2017 prvič potrdilo odločbo kmetijske inšpekcije o odstranitvi reklamnega panoja in zavzelo stališče, da se s postavljanjem reklamnih panojev ne dosega namenska rabe kmetijskega zemljišča ter da pri tem ni bistvena sama obdelanost zemljišča, na kateri je postavljena konstrukcija reklamnega panoja. Pri tem je sodišče tudi poudarilo razlago določb, ki se nanašajo na varstvo lastninske pravice in določene omejitve, ki so v javnem interesu. Zaradi varstva kmetijskih zemljišč, ki so za človeka nujno potrebne dobrine, je namreč že v Ustavi Republike Slovenije in na njenih podlagah sprejetih zakonih urejeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč, zaradi česar je lastninska pravica na navedenih zemljiščih omejena. V primeru ugotovljene kršitve pa kmetijska inšpekcija zoper kršitelja, poleg upravnega postopka, vodi tudi prekrškovni postopek.
V obdobju od leta 2015 do leta 2017 je IRSKGLR zaradi nedovoljene postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje izdal 36 upravnih inšpekcijskih odločb o odstranitvi konstrukcij. Zoper izdane odločbe je bilo na drugostopenjski organ, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podanih 23 pritožb inšpekcijskih zavezancev, ki so bile v 21 primerih zavrnjene kot neutemeljene. Upravni spor je bil sprožen v 15 primerih, v katerih so vsi sodni postopku še v teku, razen v enem primeru, ko je bila izdana pravnomočna sodna odločba, s katero je bila tožba zavrnjena.
Problematika postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje pa zadeva tudi področje gradbenih predpisov. Objekti za obveščanje in oglaševanje so po svoji pojavnosti zelo raznovrstni posegi v urbano in naravno krajino, kar pogojuje tudi sistem njihovega nadzora. Pristojnost gradbene inšpekcije, ki deluje v okviru IRSOP, je omejena na postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, kot so opredeljeni v področnih predpisih. Zakon o graditvi objektov definira objekt kot s tlemi povezano stavbo ali gradbeno inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Če so ugotovljene nepravilnosti (gradnja brez gradbenega dovoljenja), IRSOP ukrepa na podlagi Zakona o graditvi objektov. V veliko primerih so objekti za obveščanje in oglaševanje enostavni objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja ali celo sploh niso objekti (so premični, nameščeni na vozila, fasade, ograje itd.). Del oglaševalskih posegov v prostor je torej mogoče klasificirati kot objekt, nekateri pa to niso. Pri tem velja izpostaviti, da se večina oglaševalskih objektov uvršča med enostavne objekte, ki se jih lahko gradi brez gradbenega dovoljenja. Možnost njihove postavitve pa je odvisna od lokacije in pogojev, kot jih določajo občinski prostorski akti in drugi področni predpisi, ki lahko pogojujejo soglasja.
Področje postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje ob cestah je kompleksna materija, katere obravnava zahteva poznavanje in uporabo različnih materialnih predpisov. To področje bomo tudi v bodoče budno spremljali in odpravljali morebitne zaznane anomalije. Kot je razvidno iz navedenega je bilo tako na področju zakonodaje kot tudi na področju delovanja pristojnih inšpekcijskih organov že kar nekaj storjenega v cilju izboljšanja stanja. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi se stanje še izboljšalo, zato bomo ob obravnavi predpisov, ki zadevajo področje postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje, pozorni na morebitne anomalije oziroma možne izboljšave, ki bodo še povečale učinkovitost pristojnih inšpekcijskih služb.
Otroški vrtec politikov s pomočjo obcestnih plakatov ... "Lažejo vam" ...
predlagam.vladi.si/predlog/19199
www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-obcina-nadaljuje-odstranjevanje-nezakonito-postavljenih-oglasov-2725744/
Inšpektorat Mestne občine Ljubljana od začetka leta 2023 izvaja usmerjeni nadzor nad nezakonitim oglaševanjem v prestolnici. V minulih dneh so tako odstranili dva velika oglaševalska panoja ob Šmartinski cesti pri avtobusnem postajališču Ljubljanskega potniškega prometa Kodrova.
www.dnevnik.si/mnenja/komentarji/mesto-kot-oglasevalski-pano-2722844/
‘Če nimaš reklamnih panojev v Ljubljani, jih nimaš nikjer drugje,« je pred kratkim dejal Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, enega od ponudnikov zunanjega oglaševanja. Trditev je izrekel na predstavitvi raziskave agencije za varnost prometa, v kateri so ugotovili, da 90 odstotkov voznikov med vožnjo motijo obcestni oglaševalski panoji, še posebno če so osvetljeni in digitalni. Strokovnjaki za varnost v prometu so si enotni, da bi morali tovrstno oglaševanje še bolj omejiti. Anketiranci v raziskavi so bili celo še bolj ostri: kar 95 odstotkov jih je izjavilo, da bi bilo treba tovrstno obcestno oglaševanje prepovedati.
www.dnevnik.si/novice/ljubljana/odstranili-586-oglasnih-objektov-2723803/
Inšpektorat mestne občine Ljubljana je v akciji usmerjenega nadzora nad oglaševalskimi objekti na javnih in zasebnih površinah doslej odstranil 586 nelegalnih objektov. Vodja inšpektorata Luka Jukič je ponovno pozval oglaševalce, ki imajo nelegalne objekte za oglaševanje, naj jih odstranijo sami in si tako prihranijo nepotrebne dodatne stroške.
Mestna občina Ljubljana je v začetku leta 2023 začela akcijo usmerjenega nadzora nad oglaševalskimi objekti tako na javnih kot zasebnih površinah. Vodja inšpektorata Luka Jukič je dejal, da so v tem času obravnavali 2417 objektov za oglaševanje. Doslej so jih odstranili 586, in sicer 331 leta 2023, 183 lani in 72 letos, je rezultate usmerjene akcije povzel Jukič. Za 608 objektov za oglaševanje so ugotovili, da so postavljeni legalno, za preostalih 1223 objektov pa postopki na inšpektoratu še potekajo.
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/po-1-januarju-konec-oglasnih-panojev-po-sloveniji-v-ljubljani-jih-ze-cistijo/
www.mrezaprostor.si
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6401aa29580ce/oglasni-plakati-v-ljubljani-padajo
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/63feef444b97b/civilna-iniciativa-obcini-in-ministrstvu-kaj-delajo-vasi-inspektorji
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62974a640c6e6/oglasevalsko-bombardiranje-cemur-pricamo-zdaj-je-preseglo-vse-meje
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62974a640c6e6/oglasevalsko-bombardiranje-cemur-pricamo-zdaj-je-preseglo-vse-meje
siol.net/novice/slovenija/bo-slovenija-kmalu-ociscena-reklamnih-panojev-544585
www.dnevnik.si/1042922392/lokalno/ljubljana/reklamni-panoji-na-ljubljanskem-barju-v-nasprotju-s-predpisi
www.mladina.si/213049/jumbo-vlada-jumbo-krajina/
Po Sloveniji so se oglaševalski plakati v zadnjih letih namnožili kot gobe po dežju. Gre za vizualno onesnaženje - nenadzorovano širjenje oglasnih panojev poslabšuje prometno varnost, uničuje estetiko slovenske krajine in izkorišča skupni javni prostor v pridobitne namene (op. opozarja iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev).
Ponekod oglasni plakati celo ogrožajo varnost voznikov in pešcev.
Ni enotnih predpisov glede zunanjega oglaševanja.
Inšpekcija za kmetijstvo dopušča, da se kmetijske parcele spreminjajo v oglaševalske izložbe.
www.ljubljana.si/assets/Uploads/2.-tocka-Vprasanja-Svetniskega-kluba-SD-oglasevanje-na-javnih-mestih.pdf
www.ljubljana.si/assets/Uploads/2.-tocka-Odgovori-na-vprasanja-Svetniskega-kluba-SD-oglasevanje-na-javnih-mestih.pdf
Zmanjšanje števila jumbo plakatov
Prijavljeno: 08. februar 2009
Objavljeno: 09. februar 2009
Četrtna skupnost: JARŠE
Predlagam, da MOL spremeni regulativo na področju reklamnega oglaševanja in z njo zmanjša število (doseže odstranitev) vsaj za tretjino reklamnih mest za jumbo plakate.
Odgovor pripravil : Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Odgovorjeno: 17. februar 2009
Mestna občina Ljubljana se zaveda problematike prekomernega obremenjevanja prostora z objekti za oglaševanje, zato bo v prihodnosti s primernimi ukrepi zmanjšala število objektov za oglaševanje.
siol.net/novice/slovenija/ob-cestah-mrgoli-oglasnih-panojev-cim-prej-naj-jih-odstranijo-foto-509237
www.regionalobala.si/novica/obalo-kazijo-jumbo-plakati-katera-inspekcija-in-kdaj-bo-odreagirala
S sprejemom Zakona o cestah je bil na področju oglaševanja narejen pomemben mejnik, kot je pojasnjeno tudi v besedilu, kjer je podrobno razložena tudi kompleksnost materije in pripadajoče pravne podlage. Vsakršno sporočanje v javnem prostoru ima namen pritegniti pozornost različnih udeležencev v cestnem prometu.
V konkretnih primerih postavitev jumbo plakatov gre za materijo v pristojnosti posameznih občin, kjer ti plakati stojijo.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo varne poti.
Agencija za varnost prometa
radioprvi.rtvslo.si/2020/02/studio-ob-17-00-217/
Slovensko krajino so preplavili oglasni panoji, s katerimi nam ponudniki skoraj že na vsakem koraku skušajo pokazati, kaj ponujajo. Ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali smo na svetovnem spletu, oglase lahko preskočimo, jih zapremo, a ko zapustimo dom, jim v javnem prostoru le stežka ubežimo. Zaradi oglasnih panojev slovenska krajina ni več to, kar je bila. V tokratni oddaji nas med drugim zanima, kdo je odgovoren za vse več oglasnih panojev, kako se po občinah soočajo s tem problemom in kako ti ogrožajo prometno varnost? Voditeljica Simeona Rogelj odgovore išče s štirimi gostjami.
Gostje:
– generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan,
– mag. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u,
– krajinska arhitektka Darja Matjašec iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in
– vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.
Odličen predlog. Si predstavljate Slovenijo brez nepotrebne marketinške komunikacije na lepih stavbah, travnikih ob cesti.
Napiše se jumbo plakati. Črke đ v slovenski abecedi ni.
Zadeva je po moje nesmiselna v tako radikalni obliki; iz tega naslova pride denarni tok na več naslovov in posredno davki padejo v državno malho. Zato je po moje bolj smiselno, da se s pravilnikom uredi GOSTOTA oglasnih površin ob cestah.
Se mi zdi pa težko dejansko upravilit to:
- Kako to urediti v mestih in kako izven naselij...
- Kako določiti maksimalno površino površine...
- Na kaki razdalji od ceste...
- Koliko razdalje mora biti med posameznimi panoji...
Naj o tem morda spregovori kak strokovnjak prometne varnosti.
Napise je potrebno nadzorovati in selekcionirati - to stane. Potrebno je plačati ljudi, ki nadzorujejo, kar se plača iz proračuna. Teh ljudi ni dovolj, kar lahko pomeni možne kršitve zakonodaje in večje možne nevarnosti za voznike.
Torej s tem, da se oglaševanje zgolj regulira ne dosegamo dovolj. Dosti bolje se zdi preprosto ukiniti moteče reklamne elemente ob cestah. Razen morda tistih, ki so neposredno zraven objekta (z napisom prikazujejo kje se ponudnik storitev nahaja).
Tudi sam se čudim entuziazmu nekega urada za varnost v cestnem prometu, ki po eni strani dela študije o tem kako povečanje kazni in povsod kamere blagodejno vplivajo na varnost, a po drugi strani, kot da so slepi, gluhi in nemi glede Jambo plakatov. Se strinjam, kazijo podobo in motijo v prometu. Jambo plakati so enako kot telefoniranje v avtu.
Lastnikom zemljišča se naj določi rok za odstranitev, če ga ne upoštevajo pa kazen. Kaznovanje za nazaj ni pošteno. Verjetno pa nastane problem, če so dobili plačilo za nekajletno uporabo zemljišča za postavitev panojev. Vsekakor sem proti panojem.
Meni se zdi smiselna odstranitev predvsem iz razloga, ker kazijo prostor.
Če je prostor nekaj skupnega pomeni, da imamo (ali bi morali imeti) pravico odločati o tem, kaj naj se v določenem prostoru nahaja. Privatno lastništvo bi prav tako morali biti omejeno v tem, kako s svojo podobo vpliva na okolico.