Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Živalska policija

81068 OGLEDOV 473 KOMENTARJEV

Predlagam ustanovitev tako imenovane "živalske policije", ki bi skrbela, da bi bili mučitelji živali in tisti, ki za svoje hišne ljubljenčke ne skrbijo, resno kaznovani. Živalska policija bi morala biti sestavljena (tudi) iz ljudi, ki se na nego hišnih ljubljenčkov spoznajo in takoj prepoznajo zanemarjene in mučene živali, predlagala bi tudi ostrejše kazni za kršitelje in boljšo ureditev zakonodaje na tem področju.

Predlog so podali tudi na strani Obalnega društva za zaščito živali, ki ima na družabnem omrežju Facebook podporo slabih 44.000 ljudi. www.facebook.com/pesmojprijatelj

Na ta način bi morda znižali število grozljivih zgodb, ki v zadnjem času pretresajo Slovenijo. Recimo tale: www.primorska.info/novice/9048/shiranega_psa_pojedle_bolhe

503 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P prismoda 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 8. 2010

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Na VURSu ocenjujemo, da je slovenska zakonodaja na področju zaščite živali dobra. Enakega mnenja je tudi Evropska Komisija, ki je v letu 2009 izvedla generalni pregled izvajanja zakonodaje, med drugim tudi zakonodaje na področju zaščite živali. VURS je v letu 2009 na področju zaščite živali izvedel 12.045 pregledov (11.473 območni uradi, 347 mobilna enota in 225 pošiljk Mejne veterinarske postaje). Izrečenih je bilo 691 glob, podanih 15 prijav zaradi suma mučenja živali in izdanih 608 ureditvenih odločb. Odvzetih je bilo 368 živali. Področje pokriva 10 uradnih veterinarjev na območnih uradih VURS in 4 v mobilni enoti VURS. Idejo o ustanovitvi "živalske policije" na VURS načeloma podpiramo. Obenem pa poudarjamo, da je treba temeljito preučiti, kakšen model takšne službe bi bil najbolj primeren za slovenske razmere. Na tehtnici so tako vprašanja, kot: ali takšno službo organizirati na državni ali lokalni ravni, kakšna so pooblastila izvajalcev nadzora ali jo morebiti zaupati nevladnim organizacijam, kako financirati delovanje takšne službe, kako zagotoviti strokovnost takega delovanja in nadzor izvajanja, itd.? "Živalska policija", kot je videna na televiziji v nekaterih državah, dejansko organizira civilna družba ali ponekod lokalne skupnosti in ne predstavlja uradnega nadzora države. Financira se predvsem z lastnimi prispevki in donatorskimi sredstvi, veterinarske oblasti pa opravljajo nadzor nad njihovim delovanjem. Zakon o zaščiti živali že sedaj nalaga odgovornost za zapuščene živali lokalnim skupnostim. Prav tako bi lahko lokalne skupnosti prevzele pristojnosti glede določenih nalog zaščite hišnih živali, saj se lokalna problematika lažje rešuje na lokalnem kot državnem nivoju. Pri tem bi lahko več manjših občin združeno uresničevalo skupen interes, to novo pooblastilo pa bi bilo potrebno uskladiti z zakonodajo iz področja lokalne samouprave.

Druga možnost pa je, da se društva organizirajo na način, da bi bila sposobna izvajati takšno službo. Nekaj podobnega, že sedaj opravljata primorsko in mariborsko društvo, ki na terenu opozarjata lastnike živali na njihovo odgovornost in jih seznanjata z zagroženimi kaznimi. Šele v primeru, ko sami niso uspešni, se obrnejo na VURS, ki takrat ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Poleg tega VURS že zagotavlja 24-urno pripravljenost uradnega dežurnega veterinarja na terenu vse dni v letu, ki se odzove na prijave o morebitni zlorabi živali. Mariborsko društvo pa je začelo pripravljati projekt organiziranosti prostovoljcev kot civilne »policije«, veterinarska uprava pa nudi temu projektu vso strokovno pomoč na lokalni ravni.

Priloge:

Komentarji