12. 6. 2018
Odziv Ministrstva za pravosodje
Iz predloga, ki vsebinsko zajema različna pravna področja oziroma postopke, je mogoče razbrati, da predlagatelj kot svoj predlog navaja predvsem spremembo predpisov, ki se nanašajo na obveznost notarskih overitev ter sestave notarskih listin, in sicer tako, da bi bila posamezniku omogočena širša uporaba overitev pred upravnimi enotami ter dana možnost samostojnega sestavljanja vsakršnih listin za uporabo v pravnem prometu, pri čemer bi se opravljala zgolj naknadna kontrola takšnih listin pred sodiščem, upravno enoto ali pravnikom z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da je mogoče v skladu z veljavno ureditvijo (178. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP) v Republiki Sloveniji pri upravnih enotah overiti lastnoročni podpis, prepis ali kopijo, pri čemer se z overitvijo lastnoročnega podpisa potrdi njegovo pristnost, z overitvijo prepisa ali kopije pa njegovo istovetnost z izvirnimi listinami. Overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije, opravljena na upravnih enotah v Republiki Sloveniji (upravna overitev), je enakovredna notarski overitvi, kar pa velja zgolj za uporabo v upravnih postopkih. Z upravno overitvijo se ne potrjuje resničnosti podatkov v listini.
Čeprav v primerjavi z upravno overitvijo tudi za notarsko overitev podpisa, prepisa ali kopije velja, da se z njo ne potrjuje resničnosti podatkov v listini, ima notarjeva overitvena klavzula na zasebni listini naravo javne listine, notar pa je za svoje delo odškodninsko odgovoren z vsem svojim premoženjem. Zaradi varstva javnega interesa in pravnega prometa je zato v določenih sodnih postopkih vendarle potrebna notarska overitev. Notariat je namreč javna služba, katere izvrševanje je namenjeno varnosti v pravnem prometu, to pa notar kot oseba javnega zaupanja zagotavlja s strokovnim znanjem, izkušnjami in osebnostnimi lastnostmi. S predpisovanjem posebnih pogojev za opravljanje notariata se varujejo tudi pravice drugih oseb, ki uživajo pravno varnost v pravnem prometu.
Prav zaradi zagotavljanja pravne varnosti je zakonodajalec za določene pravne posle (mednje štejemo pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, sporazume o odpovedi neuvedenemu dedovanju in druge pravne posle, za katere zakon tako določa) določil, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, saj se zaradi daljnosežnosti njihovih posledic na premoženjske razmere strank zahteva sodelovanje notarja kot pravne institucije. Notar je pri sestavi listin namreč dolžan spoštovati oblikovne in vsebinske zahteve, ugotavljati pravo voljo strank, jih poučiti o pravnih posledicah nameravane sklenitve pravnega posla in preprečevati nejasne in dvoumne formulacije. Notarske listine (notarski zapis, notarsko potrdilo in notarski zapisnik) imajo nadalje ob izpolnjenih pogojih za posamezno vrsto listine tudi dokazno moč javne listine, pri čemer ima notarski zapis celo učinek neposredne izvršljivosti, če je dolžnik s tem učinkom izrecno soglašal.
Glede na navedeno ocenjujemo, da so področja, obravnavana v konkretnem predlogu, ustrezno urejena v veljavni zakonodaji, zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.