Volilni/referendumski dan

Odziv Ministrstva za javno upravo

Kot resorno ministrstvo pristojno za sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja volilne zakonodaje v nadaljevanju podajamo pojasnilo na vaš predlog iz vidika veljavne zakonodaje in primernosti predloga za nadaljnjo obravnavo.

Neposredno se v Republiki Sloveniji volijo poslanci Državnega zbora, poslanci Evropskega parlamenta, predsednik republike, člani občinskih svetov in župani. Obliko neposrednega demokracije predstavlja tudi referendum. Zakoni, ki urejajo zgoraj navedene volitve in referendume določajo v kolikšnem času mora pristojna oseba razpisati volitve oz. referendum. Glede na to, da se volitve razpišejo, ko neposredno izvoljenim predstavnikom poteče mandat oz. ko so izpolnjeni pogoji za predčasne volitve, je zelo malo verjetna situacija, ko bi lahko na isti dan izvedli več volitev hkrati. Primerjalno pravno gledano določene države hkrati s posameznimi volitvami izvedejo tudi referendum(e) ali pa se na en dan glasuje o več referendumih hkrati (npr. Švica). Slednje pomeni, da bi pri nas za realizacijo takšnega predloga morali spremeniti Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljnjem besedilu: ZRLI), za sprejem katerega je potrebna dvotretjinska podpora poslancev.

V zvezi s tem predlogom je potrebno opozoriti tudi na vidik volilne oz. referendumske kampanje, ki jo ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji. Začetek in konec volilne oz. referendumske kampanje je vezan na dan glasovanja, kar pomeni, da bi v primeru enotnega volilnega/referendumska dne hkrati oziroma v istem časovnem obdobju potekala volilna in več referendumskih kampanj oz. več referendumskih kampanj, če v določenem letu ne bi bilo volitev. To pomeni, da bi v javnosti prihajalo tudi do istočasne obravnave več pomembnih tem (istočasna soočenja v medijih), kar bi lahko delovalo nejasno oziroma bi lahko zmanjšalo pomen določene teme na račun druge ipd.

Glede pozitivnega učinka predloga o privarčevanih javnih sredstvih je potrebno opozoriti, da v primeru hkratne izvedbe volitve oz. referenduma na državni ravni in volitev oz. referenduma na lokalni ravni stroški izvedbe glasovanja ne bi bili toliko nižji, saj so postopki različni, hkrati volitve oz. referendum na državni ravni vodijo drugi volilni organi kot na lokalni ravni.

V skladu z zgoraj navedenim ponovno poudarjamo, da je za realizacija tovrstnega predloga, ki bi zasledoval cilj zmanjšanja stroškov za izvedbo volitev in referendumov, potrebno poseči v ZRLI, za kar pa je predhodno potrebno zagotoviti visoko politično soglasje in tudi posvetovanje s širšo in strokovno javnostjo. Ob zagotovitvi vsega slednje navedenega, bi bil takšen predlog sprememb zakona lahko pripravljen in bi tudi uspešno prestal vse faze zakonodajnega postopka.