27. 12. 2017
Odziv Ministrstva za pravosodje
V Sloveniji ureditev izdajanja izpisov, ki jih vsebuje evidenca pravnomočnih obsodilnih obsodb za protipravna ravnanja (v nadaljevanju: kazenska evidenca), urejajo Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 50/12, 54/15, 38/16 in 27/17; v nadaljevanju KZ-1), Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ((Ur. l. RS, št. 110/06, 76/08, 40/09, 9/11-ZP-1G, 96/12-ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljevanju: ZIKS-1), Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12, 47/13 in 87/14, v nadaljevanju: ZKP), Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11, 21/13, 111/13 in 32/16, v nadaljevanju: ZP-1), Pravilnik o kazenski evidenci (Ur. l. RS, št. 34/04 in 127/06, v nadaljevanju: Pravilnik), ter vsakokratni področni zakon, za katerega področje so urejeni podatki, potrebni za odločanje o konkretnih zadevah.
KZ-1 določa, da se podatki o izrečenih sodbah vodijo v kazenski evidenci in da se z zakonom določita obseg podatkov in dajanje podatkov iz kazenske evidence pred izbrisom iz kazenske evidence. Glede vodenja in načina vodenja evidence ZKP določa, da kazensko evidenco in evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje ter da minister, pristojen za pravosodje, predpiše način vodenja evidenc. ZP-1 določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje vodi evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki obsega podatke o storilcu prekrška, pravno opredelitev prekrška, številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izrečeno sankcijo. ZIKS-1 in Pravilnik nadalje določata način vodenja evidenc ter urejata vpis in izbris pravnih dejstev, o katerih se vodi evidenca ter dajanje podatkov iz evidence.
Na Ministrstvu za pravosodje smo sicer naklonjeni odpravi administrativnih ovir, s čimer bi omogočili državljanom čim lažje uveljavljanje njihovih pravic, vendar pa v zvezi s tem pojasnjujemo naslednje: Vsa zgoraj navedena ureditev velja za območje Republike Slovenije, v kateri je uradni jezik slovenski, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa sta, poleg slovenskega, uradni jezik tudi italijanski ali madžarski. Navedena ureditev glede uporabe jezika izhaja iz Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), nekatera mednarodna vprašanja pa so urejena z mednarodnimi pravnimi akti, vendar v njih ni določeno, da bi se lahko izdajanje izpisov iz slovenske kazenske evidence izvajalo v tujem jeziku, zato dejansko ni pravne podlage za izdajanje izpisov iz kazenske evidence v angleškem jeziku. Razlogov za izdajanje izpisov iz kazenske evidence v uradnem jeziku je več.
V procesnem pravu za domače javne listine velja, da so to listine, ki jih v predpisani obliki izda pooblaščen pravni subjekt in kot take dokazujejo resničnost tistega, kar je v njih določeno. V pravnem prometu zato znotraj države velja, da je tisto, kar se v listini potrjuje resnično, resničnost pa je vezana na pečat subjekta, ki je listino izdal. To pomeni, da jo pristojna oseba v državi kot resnično takoj prepozna, nasprotno pa pri tujih listinah ustroja državnih organov in predpisane oblike listine pristojna oseba ne pozna, zaradi česar je zahtevana drugačna obravnava le-teh. Eden izmed pogojev za ustrezno obravnavo tujih listin je zato prevod v uraden jezik države, v kateri se bo listina uporabila, v nekaterih državah pa je potrebno preveriti tudi ali je tujo javno listino podpisala pristojna oseba oziroma potrditi njeno verodostojnost, kar je odvisno od sklenjenih mednarodnih aktov glede postopkov legalizacije listin. Za potrditev verodostojnosti se izpelje postopek legalizacije, ki ob vseh izpolnjenih pogojih in opravilih daje tujim javnim listinam enako veljavo kot jo imajo domače. Legalizacija je potrebna, če država, v kateri bo uporabljena listina, zahteva legalizacijo in med državo izdajateljico listine in tujo državo, v kateri bo listina uporabljena, ni sklenjena bilateralna pogodba, ki bi legalizacijo odpravila oziroma omejila. V znak potrditve verodostojnosti prevoda in podpisa je na prevodu overjen podpis tolmača, ki ga (nad)oviri tudi pristojen državni organ, kar pomeni, da postane vsebina listine, ki je prevedena v uradni jezik tuje države in je podpisana s strani tolmača za ustrezen tuji jezik, verodostojna tudi po državnem (in mednarodnem) pravu te tuje države.
Le poseben mednarodni akt bi torej lahko določal, da se slovenski izpisi iz kazenske evidence izdajajo v angleškem ali kateremkoli drugem jeziku oziroma v več jezikih, zlasti glede na ustrezne sklenjene bilateralne pogodbe, vendar pa pravo in praksa zaradi možnosti različnih zlorab takšnih rešitev ni uveljavila.
Na podlagi navedenega zaključujemo, da je posredovan predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo.