Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

DFS - Izjema za male davčne zavezance

3916 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da uvede oprostitev plačevanja Davka na Finančne Storitve za zavezance, ki ustvarijo manj kot 50.000 eur letnega prometa!

Slovenija je leta 2012 vpeljala Zakon o davku na finančne storitve ZDFS, ki ga z navdušenjem plačujemo že peto leto.

Da bi se nadomestilo zmanjšanje prihodkov proračuna RS zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank s koncem leta 2014, je vlada davčno stopnjo 2015 še dvignila s 6,5 na 8,5%.

Mogoče tega davka ni težko plačevati bankam in leasingom, nam - malim zavarovalnim zastopnikom pa ni majhen strošek.

DFS moramo namreč vsak mesec obračunati v višini 8,5 % bruto poslovnih prihodkov ter nakazati v "skupno dobro". Stroška tega davka ne moremo z ničimer pobotati (npr. z DDV, trošarinami...), tako da za vse poslovne odhodke, ki jih imamo, plačujemo tudi DDV popolnoma v svoje breme, tako kot DFS.

ZDDV-1 ima v svojem 94. členu določeno posebno ureditev za male davčne zavezance - tisti, ki letno ne presežejo 50.000 EUR letnega prometa, so oproščeni obračunavanja davka. OPROŠČENI!!!

Da podobna ureditev ne obstaja tudi v ZDFS, se mi zdi nepravično in neustavno...

Ker nič ne kaže, da bo RS ukinila DFS, predlagam vladi, da spremeni ZDFS na način, da davčnim zavezancem omogoči enakopravno obravnavo z zavezanci po ZDDV, to je, da nas - male davčne zavezance ZA DFS, ki letno ustvarimo manj kot 50.000 eur prometa, v celoti oprosti plačevanja DFS!

21 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S SAMO PERČIČ 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Priloge:



Odgovor


20. 11. 2017

Odziv Ministrstva za finance

Zakonodaja na področju DDV temelji in je usklajena z EU zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, s spremembami).

V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) je tako v 94. členu omogočena posebna ureditev za male davčne zavezance, ki jim omogoča oprostitev obračunavanja DDV do praga obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov. Namen te ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške izvajanja DDV zakonodaje na strani davčnega zavezanca kot tudi administrativne stroške davčnega organa.

Poleg uporabe posebne ureditve, ki omogoča, da so transakcije malih davčnih zavezancev oproščene plačila DDV, pa ZDDV-1 v 44. členu določa vrsto "drugih oproščenih dejavnosti", od katerih se DDV ne obračunava. Gre za oprostitve, določene neodvisno od praga davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1. Glede na naravo teh oprostitev, le-te pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunavajo davka, hkrati pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. V 1. in 4. točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1 so tako določene oprostitve plačila DDV tudi za zavarovalne in finančne transakcije.

Čeprav zaradi oprostitve plačila DDV davčni zavezanci, ki opravljajo finančne storitve oziroma zavarovalne storitve, nimajo pravice uveljavljati odbitek DDV-ja v zvezi s stroški, ki jih imajo pri opravljanju teh storitev, pa to vseeno pomeni, da dodana vrednost, ki jo ustvari finančni sektor, ostaja neobdavčena z DDV.

Namen Zakona o davku na finančne storitve (Uradni list RS, št. 94/12, 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDFS) je bil tako z davkom na finančne storitve obdavčiti tiste finančne storitve, ki so po ZDDV-1 oproščene DDV ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki so po ZDDV-1 prav tako oproščene DDV, hkrati pa niso obremenjene z davkom na zavarovalne posle.

Z uvedbo davka na finančne storitve se je ureditev na področju obdavčevanja finančnih storitev tako približala ureditvi na področju obdavčevanja zavarovalnih poslov, ki so že obremenjeni z 8,5% davkom od prometa zavarovalnih poslov. V ZDFS je zato določena široka davčna osnova, da se zajeme širok krog finančnih storitev, s tem pa je v obdavčitev zajet tudi širok krog zavezancev, kar zagotavlja enakomernejšo in pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med vsemi ponudniki finančnih storitev, ki delujejo na trgu. Davčno osnovo za DFS predstavlja nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo.

Pri pripravi ZDFS so se poskušale poiskati rešitve, ki bi bile administrativno čim manj obremenjujoče za finančne institucije, pa tudi za davčni organ. V ZDFS je zato že predvidena administrativna poenostavitev, po kateri se davek ne obračunava od vsake transakcije posebej, ampak se lahko obračuna skupno od skupnega zneska prejetih provizij v koledarskem mesecu.

DDV se plačuje od opravljene dobave kateregakoli blaga in storitev, razen tistih, ki so iz obdavčitve izvzeti, in sicer od vrednosti, ki jo posamezni subjekt doda v prodajni verigi, torej v vsaki fazi proizvodno-prodajne verige, pri čemer se v določenem časovnem obdobju DDV obračuna tako, da se od davka, ki ga je davčni zavezanec zaračunal ob prodajah blaga in storitev, odšteje davek, ki ga je plačal ob nabavah blaga in storitev, obveznost pa se prenaša vse do končnega potrošnika, ki v zadnji fazi nosi celotno breme davka. DDV se zaračuna in izkaže na računu.

DFS se plačuje in obračunava od opravljenih finančnih storitev. ZDFS ne vsebuje določb o izkazovanju DFS na računu, kot je to določeno z ZDDV-1. DFS tako ni potrebno zaračunati in izkazati na računu, temveč ga davčni zavezanec obračuna in prikaže v svojem knjigovodstvu. Praviloma davčni zavezanec DFS obračuna od vseh provizij, ki jih dobi plačane za opravljene finančne storitve v davčnem obdobju ter obračuna in plača DFS.

V primeru določitve posebne ureditve za zavezance, ki opravljajo finančne storitve, in sicer s postavitvijo praga 50.000 evrov letnega prometa, do katerega se DFS ne bi obračunaval, bi ostal del dodane vrednosti, ki jo ustvari finančni sektor, ponovno neobdavčen. Taka rešitev slabi namen in cilj ZDFS, to je zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki. Vpeljava rešitve, ki jo predpisuje DDV zakonodaja v ZDFS ni primerna tudi iz razloga, da gre za zavezance, ki niso v enakem položaju z zavezanci po DDV zakonodaji tako z vidika določanja predmeta obdavčitve kot tudi samega načina obračuna in plačila davka.

Nadalje, Ministrstvo za finance pri pripravi ukrepov na davčnem področju sledi cilju z ukrepi krepiti konkurenčnost poslovnega okolja, s čimer se na eni strani vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi strani pa zagotavlja javnofinančno konsolidacijo, da bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ. Ukrep, ki bi določal oprostitev plačila DFS, ne sledi zagotovitvi učinkovitega davčnega sistema s čim bolj primerno strukturo dajatev in omejeno uporabo davčnih olajšav (potroškov) saj, tudi po ugotovitvah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), davčni potroški zmanjšujejo učinkovitost davčnega sistema, njegovo uspešnost, poštenost in enostavnost.

Na podlagi navedenega, predloga ne moremo podpreti.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 6. 9. 2017 | 15:28:57

DFS - IZJEMA ZA MALE DAVČNE ZAVEZANCE

Slovenija je leta 2012 vpeljala Zakon o davku na finančne storitve ZDFS, ki ga z navdušenjem plačujemo že peto leto. Jupiii, prav topel občutek je prispevati v skupno dobro v breme izključno svojega lastnega žepa!

Da bi se nadomestilo zmanjšanje prihodkov proračuna RS zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank s koncem leta 2014, je vlada davek še dvignila s 6,5 na 8,5%.

Mogoče tega davka ni težko plačevati bankam in leasingom, nam - malim zavarovalnim zastopnikom pa ni tako majhen strošek.

ZDDV-1 ima v svojem 94. členu določeno posebno ureditev za male davčne zavezance - tisti, ki letno ne presežejo 50.000 letnega prometa, so oproščeni obračunavanja davka. OPROŠČENI!!!

Da podobna ureditev ne obstaja tudi v ZDFS, se mi zdi nepravično in neustavno.

Ker nič ne kaže, da bo RS ukinila DFS, redlagam vladi, da spremeni ZDFS na način, da davčnim zavezancem omogoči enakopravno obravnavo z zavezanci po ZDDV, to je, da nas - male davčne zavezance, ki letno ustvarimo manj kot 50.000 eur prometa, v celoti oprosti plačevanja DFS!

Verzija predloga z dne, 6. 9. 2017 | 15:43:40

DFS - IZJEMA ZA MALE DAVČNE ZAVEZANCE

Slovenija je leta 2012 vpeljala Zakon o davku na finančne storitve ZDFS, ki ga z navdušenjem plačujemo že peto leto.

Da bi se nadomestilo zmanjšanje prihodkov proračuna RS zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank s koncem leta 2014, je vlada davek KASNEJE še dvignila s 6,5 na 8,5%.

Mogoče tega davka ni težko plačevati bankam in leasingom, nam - malim zavarovalnim zastopnikom pa ni majhen strošek.

ZDDV-1 ima v svojem 94. členu določeno posebno ureditev za male davčne zavezance - tisti, ki letno ne presežejo 50.000 EUR letnega prometa, so oproščeni obračunavanja davka. OPROŠČENI!!!

Da podobna ureditev ne obstaja tudi v ZDFS, se mi zdi nepravično in neustavno...

Ker nič ne kaže, da bo RS ukinila DFS, redlagam vladi, da spremeni ZDFS na način, da davčnim zavezancem omogoči enakopravno obravnavo z zavezanci po ZDDV, to je, da nas - male davčne zavezance ZA DFS, ki letno ustvarimo manj kot 50.000 eur prometa, v celoti oprosti plačevanja DFS!

Komentarji