20. 11. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Zakonodaja na področju DDV temelji in je usklajena z EU zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, s spremembami).
V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) je tako v 94. členu omogočena posebna ureditev za male davčne zavezance, ki jim omogoča oprostitev obračunavanja DDV do praga obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov. Namen te ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške izvajanja DDV zakonodaje na strani davčnega zavezanca kot tudi administrativne stroške davčnega organa.
Poleg uporabe posebne ureditve, ki omogoča, da so transakcije malih davčnih zavezancev oproščene plačila DDV, pa ZDDV-1 v 44. členu določa vrsto "drugih oproščenih dejavnosti", od katerih se DDV ne obračunava. Gre za oprostitve, določene neodvisno od praga davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1. Glede na naravo teh oprostitev, le-te pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunavajo davka, hkrati pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. V 1. in 4. točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1 so tako določene oprostitve plačila DDV tudi za zavarovalne in finančne transakcije.
Čeprav zaradi oprostitve plačila DDV davčni zavezanci, ki opravljajo finančne storitve oziroma zavarovalne storitve, nimajo pravice uveljavljati odbitek DDV-ja v zvezi s stroški, ki jih imajo pri opravljanju teh storitev, pa to vseeno pomeni, da dodana vrednost, ki jo ustvari finančni sektor, ostaja neobdavčena z DDV.
Namen Zakona o davku na finančne storitve (Uradni list RS, št. 94/12, 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDFS) je bil tako z davkom na finančne storitve obdavčiti tiste finančne storitve, ki so po ZDDV-1 oproščene DDV ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki so po ZDDV-1 prav tako oproščene DDV, hkrati pa niso obremenjene z davkom na zavarovalne posle.
Z uvedbo davka na finančne storitve se je ureditev na področju obdavčevanja finančnih storitev tako približala ureditvi na področju obdavčevanja zavarovalnih poslov, ki so že obremenjeni z 8,5% davkom od prometa zavarovalnih poslov. V ZDFS je zato določena široka davčna osnova, da se zajeme širok krog finančnih storitev, s tem pa je v obdavčitev zajet tudi širok krog zavezancev, kar zagotavlja enakomernejšo in pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med vsemi ponudniki finančnih storitev, ki delujejo na trgu. Davčno osnovo za DFS predstavlja nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo.
Pri pripravi ZDFS so se poskušale poiskati rešitve, ki bi bile administrativno čim manj obremenjujoče za finančne institucije, pa tudi za davčni organ. V ZDFS je zato že predvidena administrativna poenostavitev, po kateri se davek ne obračunava od vsake transakcije posebej, ampak se lahko obračuna skupno od skupnega zneska prejetih provizij v koledarskem mesecu.
DDV se plačuje od opravljene dobave kateregakoli blaga in storitev, razen tistih, ki so iz obdavčitve izvzeti, in sicer od vrednosti, ki jo posamezni subjekt doda v prodajni verigi, torej v vsaki fazi proizvodno-prodajne verige, pri čemer se v določenem časovnem obdobju DDV obračuna tako, da se od davka, ki ga je davčni zavezanec zaračunal ob prodajah blaga in storitev, odšteje davek, ki ga je plačal ob nabavah blaga in storitev, obveznost pa se prenaša vse do končnega potrošnika, ki v zadnji fazi nosi celotno breme davka. DDV se zaračuna in izkaže na računu.
DFS se plačuje in obračunava od opravljenih finančnih storitev. ZDFS ne vsebuje določb o izkazovanju DFS na računu, kot je to določeno z ZDDV-1. DFS tako ni potrebno zaračunati in izkazati na računu, temveč ga davčni zavezanec obračuna in prikaže v svojem knjigovodstvu. Praviloma davčni zavezanec DFS obračuna od vseh provizij, ki jih dobi plačane za opravljene finančne storitve v davčnem obdobju ter obračuna in plača DFS.
V primeru določitve posebne ureditve za zavezance, ki opravljajo finančne storitve, in sicer s postavitvijo praga 50.000 evrov letnega prometa, do katerega se DFS ne bi obračunaval, bi ostal del dodane vrednosti, ki jo ustvari finančni sektor, ponovno neobdavčen. Taka rešitev slabi namen in cilj ZDFS, to je zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki. Vpeljava rešitve, ki jo predpisuje DDV zakonodaja v ZDFS ni primerna tudi iz razloga, da gre za zavezance, ki niso v enakem položaju z zavezanci po DDV zakonodaji tako z vidika določanja predmeta obdavčitve kot tudi samega načina obračuna in plačila davka.
Nadalje, Ministrstvo za finance pri pripravi ukrepov na davčnem področju sledi cilju z ukrepi krepiti konkurenčnost poslovnega okolja, s čimer se na eni strani vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi strani pa zagotavlja javnofinančno konsolidacijo, da bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ. Ukrep, ki bi določal oprostitev plačila DFS, ne sledi zagotovitvi učinkovitega davčnega sistema s čim bolj primerno strukturo dajatev in omejeno uporabo davčnih olajšav (potroškov) saj, tudi po ugotovitvah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), davčni potroški zmanjšujejo učinkovitost davčnega sistema, njegovo uspešnost, poštenost in enostavnost.
Na podlagi navedenega, predloga ne moremo podpreti.
Se popolnoma strinjam, da je položaj slovenskih subjektov v isti branži in z enakimi posli za nekatere brez DFS, drugi pa ga plačujemo. Plačujemo samo mali s.p. in male agencije, večji igralci na zavarovalnem trgu pa so tako ali drugače izvzeti, zato tudi ni interesa za ukinitev tega diskriminatornega davka.
Neenak položaj je tudi v primerjavi z poslovnimi subjekti, ki niso zavezanci za davek, kaj šele s tistimi, ki si lahko DDV s kompenzirajo z vhodnim davkom.
Še najbolj pa je nerazumljiva praksa, da tujcu ni treba, kljub poslovanju v Sloveniji, plačevati DFS.
Bi nasprotniki te pobude enako zagovarjali neenakost, če bi bile pri DDV izvzeti nekateri posamezniki in predvsem največje firme in tuje firme ?
Ne samo, da je davek DFS neustaven je tudi diskriminatoren. Kajti tuj posrednik, ki posreduje premijo slovenskega subjekta tuji zavarovalnici, ni zavezan k plačilu DFS, medtem ko slovenski posrednik, ki posreduje ta isti posel k tej isti zavarovalnici, je zavezan k plačilu DFS.
Zanimivo je, da so pri plačilu DFS izvzete zavarovalnice in pozavarovalnice, čeprav opravljajo enak posel kot zavarovalni zastopnik ali posrednik!!!
V izogib diskriminaciji posameznih udeležencev v poti zavarovalne premije, je edini način poštene obdavčitve, da se le ta izvede na začetku same transakcijske poti, torej da se ustrezno poviša DPZP (davek na posle zav. posredovanja). Potrebno je razumeti, da je po trenutno veljavnem Zakonu o DFS obdavčen le majhen del dejanske posredovalnine, pri čemer se diskriminira domače ponudnike napram tujim.
Ne, nismo.
Davek je davek, ne glede na obliko in naziv: prispevek, davek, trošarina, taksa..., Je participacija, ki jo je treba plačati v "skupno dobro".
1) DDV zavezanci, ki ustvarijo manj kot 50.000 eur prometa, DDV-ja od svojega prometa ne obračunajo in ne plačajo.
2) DDV zavezanci, ki ustvarijo več kot 50.000 eur prometa, DDV od svojega prometa obračunajo in ga nato pobotajo z DDV-jem, ki so ga plačali ob nakupu blaga, storitev, surovin V končni fazi DDV vedno plačamo potrošniki.
DDV zavezanci, ki opravljajo določene storitve ali prodajajo določeno blago, npr. vodovodarji, električarji kupijo surovine in blago po DDV stopnji 22% in jo nato skupaj s svojo storitvijo prodajo naprej po DDV stopnji 9,5% in v bistvu lahko ne plačajo NIČ DDV-ja ali pa jim ga država ŠE VRNE NAZAJ!??!
npr.: električar kupi vtičnico v trgovini za 10 eur + 2,2 eur (22% DDV) = 12,2 eur za plačilo
(vhodni DDV je 2,2 eur)
Stranki zaračuna vtičnico + storitev menjave/vgradnje skupaj 20 eur + 1,9 eur (9,5% DDV) = 21,9 eur plača stranka
(vhodni DDV je 2,2 eur)
(izhodni DDV je 1,9 eur)
Električar obračuna in pobota vhodni in izhodni DDV 2,2 eur, ki ga je plačal državi ob nakupu vtičnice - 1,9 eur, ki mu jih je plačala stranka in država Slovenija mu vrne 30 centov. Lepo...
DFS zavezanci, ki ustvarimo manj kot 50.000 eur prometa, moramo plačevati DFS od višine tega prometa brez kakršnihkoli pobotov.
Gorivo, elektriko, plin, papir, računovodske storitve.... vse plačamo po stopnji DDV 22% + trošarine, ki jih ne moremo dobiti nazaj.
Od naših prihodkov pa moramo plačevati še 8,5% davka DFS, mi, ne zavarovalnice in ne stranke!!! Ni lepo, vsekakor pa ne logično in ne pošteno!
Ne. Očitno niste razumeli bistva.
Neustavno je, da zavezanci po ZDFS nismo v enakovredni poziciji z zavezanci po ZDDV, kar se tiče obsega prometa (poslovnih prihodkov). Vsi smo poslovni subjekti, toda tisti, ki smo obdavčeni po ZDFS moramo plačevati davek DFS ne glede na to, koliko prometa ustvarimo letno, zavezanci po ZDDV pa niso dolžni obračunavati in plačevati davka DDV, če letno ustavrijo manj kot 50.000 eur prihodkov.
Se vam torej res zdi, da smo enakovredni pred zakonom.
Mi smo na slabšem samo zato, ker smo v drugi branži (finančni) in ne katerikoli drugi!
Da, popolnoma enakovredni ste pred zakonom.
Ker po vaši logiki do 50.000 EUR ne bi bilo treba plačevati nobenega davka.
DDV in DFS sta dva popolnoma različna davka ki med seboj v bistvu niti nista neposredno primerljiva.
Neustavno je, da vas država ne oprosti plačevanja nekega davka?
To razlago neustavnosti pa bi res rad slišal.
In zakaj je nepravično, da morate plačevati enake davke kot vsi drugi? Ne bi bilo morda manj pravično, če bi tisti z 51.000 EUR prometa moral plačati davek, nekdo drug s 49.000 pa ne?