Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prekomerni strošek transakcije plačilne kartice pri tehničnih pregledeh

3789 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Zaprepaden sem ob podaljšanju registracije osebnega vozila ostal ob informaciji, da imam, če podaljšanje plačam s plačilno kartico, še strošek te transakcije, ki znaša nekaj čez 4 EUR ?!? Zdi se mi nedopustno od države (pojasnili so mi, datak strošek predpisuje država), da to obeša uporabnikov, še posebej pa se mi zdi sporna višina. Če bi to resnično bil dejanski strošek transakcije, potem bi vsakršno spletno trgovanje že zdavnaj propadlo, saj je ogromno prometa z artikli, ki stanejo manj kot 4 EUR, pri čemer bi bil spletni prodajalec konstantno v izgubi (vemo pa, da je plačilna kartica praktično edino možno plačilno sredstvo na spletu). Država si je tukaj odmerila krepko več kot je treba in s tem neutemeljeno pobira dodaten davkoplačevalski denar. Želim ali konkretno utemeljitev tega stroška do centa natančno ali povrnitev vseh neupravičeno zaračunanih sredstev vsem državljanom, ki so se ujeli v to zanko. Ali država zaračunava vsem enako, vemo namreč, da imajo različne banke različne provizije? Kaj se zgodi s preplačano provizijo?

29 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B ba tom 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 11. 2017

Odziv Ministrstva za finance

V Sloveniji so plačilne storitve sistemsko urejene v Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11, 32/12, 81/15 in 47/16, v nadaljnjem besedilu: ZPIaSS). Drugi odstavek 109. člena ZPIaSS določa, da plačnik plača nadomestila, ki jih zaračunava plačnikov ponudnik plačilnih storitev, prejemnik plačila pa plača nadomestila, ki jih zaračunava prejemnikov ponudnik plačilnih storitev. To pomeni, da tako plačnik kot tudi prejemnik plačila plačata svoje stroške izvršene plačilne transakcije, drugačnega dogovora med plačnikom in prejemnikom po tem zakonu ni dovoljen. 110. člen ZPlaSS pa prejemniku plačila omogoča, da plačniku zaračuna posebno nadomestilo ali mu ponudi popust zaradi uporabe določenega plačilnega instrumenta.

Naj dodamo, da je Ministrstvo za finance pripravilo predlog Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki bo nadomestil ZPIaSS. Predlog zakona vključuje določbo, ki prejemniku plačila prepoveduje, da od plačnika zahteva plačilo nadomestila za uporabo plačilnih instrumentov, za katere drugo poglavje Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/751/EU) določa uporabo medbančnih provizij, in za tiste plačilne storitve, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

To med drugim pomeni, da v primerih plačil s kartico, ki jih ureja Uredba 2015/751/EU, prejemnik plačila plačniku ne bo smel več zaračunati posebnega nadomestila. Prepoved ne bo veljala le za manjši delež plačil s karticami, in sicer za plačila s komercialnimi karticami, za dvige gotovine na bankomatih ali na okencu ponudnika plačilnih storitev, in za plačila s plačilnimi karticami, ki jih izdajajo tristranske sheme plačilnih kartic.

Predlog zakona je Vlada Republike Slovenije potrdila 18. 10. 2017 in ga poslala v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije, uporabljati pa naj bi se predvidoma začel 13. 1 . 2018.

Na koncu naj dodamo, da si Ministrstvo za finance prizadeva za znižanje stroškov pri plačevanju javnih dajatev. Tako je v zakonodajnem postopku že v obravnavi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki med drugim ureja tudi možnost brezgotovinskega plačila davkov brez plačila provizij za plačnika, in sicer primarno pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila, kasneje - če bodo tehnične možnosti to dopuščale, pa tudi pri drugih upravnih organih.

Priloge:

Komentarji