20. 11. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo po preučitvi mnenja, da v pravilniku uporabljeni pojmi »čista plača« in »povprečna mesečna čista plača« ustrezajo pojmom »neto plača« in »povprečna mesečna neto plača«. Pravilnika po mnenju ministrstva v tem trenutku ni treba spreminjati. Ne glede na navedeno pa bo ministrstvu ob prvi večji spremembi pravilnika, pretehtalo tudi vprašanje ustreznejšega pojmovanja.
Obrazložitev ministrstva
Pravilnik v skladu s 1. členom določa natančnejša merila za določitev odmere primerne nagrade za izume, ki so bili ustvarjeni v delovnem razmerju, in minimalno višino nagrade v pavšalnem znesku.
Primerna nagrada se v skladu z 2. členom pravilnika določi za prevzem vsakega posameznega izuma, ustvarjenega v delovnem razmerju, in za vsakega delavca posebej. Določi se jo za celotno pričakovano trajanje patenta, ki je bil podeljen za prevzeti izum, oziroma če patent ni bil prijavljen, za celotno obdobje uporabe izuma pri delodajalcu.
Primerna nagrada za neposredni službeni izum se v skladu s 3. členom pravilnika praviloma določi v pavšalnem znesku ob upoštevanju gospodarske uporabnosti službenega izuma, nalog delavca pri delodajalcu in deleža delodajalca pri ustvaritvi izuma. Ne glede na navedeno se lahko primerna nagrada določi tudi glede na višino gospodarske uporabnosti izuma, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena pravilnika.
Na drugi strani znaša osnova za določitev primerne nagrade za posredni službeni izum v skladu s prvim odstavkom 4. člena pravilnika 20 % višine gospodarske uporabnosti izuma. Osnova se zmanjša za vrednost nalog delavca pri delodajalcu in delež delodajalca. Ne glede na navedeno se lahko primerna nagrada določi tudi v pavšalnem znesku.
8. člen pravilnika določa način določitve nagrade v pavšalnem znesku. Po prvem odstavku navedenega člena znaša nagrada za neposredni službeni izum najmanj zadnji dve čisti plači delavca. Če je čista plača delavca nižja od povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu, znaša nagrada najmanj dve povprečni mesečni čisti plači v gospodarstvu.
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 13 (2016) STROŠKI DELA IN STROŠKI POVRAČIL (Uradni list RS, št. 95/15, 74/16 – popr. in 23/17) je bruto plača opredeljena kot plača, ki vsebuje poleg čiste plače še davek ter obvezne dajatve za socialno varnost, ki bremenijo zaposlene. Na drugi strani je čista plača plača, ki ostane zaposlenemu po odtegnitvi tistega dela davka ter obveznih dajatev za socialno varnost, ki bremenijo zaposlenega.
Opredelitev pojma »čista plača« po našem mnenju ustreza opredelitvi pojma »neto plača« v Metodološkem pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije z dne 30. 8. 2017 o povprečnih mesečnih plačah pri pravnih osebah. Neto plača je opredeljena kot bruto plača, zmanjšana za prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine.