5. 8. 2010
Odziv Ministrstva za obrambo
Ustava Republike Slovenije v 123. členu določa, da je obramba države za državljane obvezna v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanom, ki zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, je treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Z vidika izvrševanja vojaške dolžnosti je v Republiki Sloveniji, skladno s spremenjenim konceptom popolnjevanja Slovenske vojske (postopen prehod na poklicno vojsko), že v oktobru leta 2003 prišlo do opustitve izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru (62.a člen Zakona o vojaški dolžnosti – Uradni list RS, št. 108/02 – uradno prečiščeno besedilo ter sklep Vlade Republike Slovenije z dne 11.9.2003). V tem okviru so se tako prenehali izvajati zdravniški in drugi pregledi ter psihološke preiskave nabornikov, nabor ter napotitve na služenje vojaškega roka oziroma opravljanje nadomestne civilne službe, obvezno služenje v rezervni sestavi vojske pa se lahko izvaja še do 31.12.2010. Namesto omenjenih sestavin obveznega izvrševanja vojaške dolžnosti je bila državljanom dana možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka ter pogodbenega (prostovoljnega) opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Izvrševanje vojaške dolžnosti v Republiki Sloveniji torej ni bilo ukinjeno, temveč v miru v omenjenem obsegu opuščeno. V primeru povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, lahko namreč Državni zbor Republike Slovenije, na predlog Vlade Republike Slovenije, sprejme odločitev o ponovnem izvajanju prej omenjenih sestavin vojaške dolžnosti (vseh ali le nekaterih), vključno s služenjem vojaškega roka in obveznim služenjem v rezervni sestavi Slovenske vojske (62.e člen Zakona o vojaški dolžnosti). Zakon ne vsebuje rešitev, ki bi določene skupine državljanov izključevale ali pa bi jih obravnavale »prioritetno« (kot na primer obravnavani predlog), saj bi bile takšne rešitve v nasprotju s prej omenjenim ustavnim izhodiščem. Morebitne ponovno uvedene sestavine vojaške dolžnosti bodo veljale za vse državljane, ki bodo izpolnjevali splošne pogoje za izvrševanje vojaške dolžnosti. Pri tem velja še dodati, da obrambe države oziroma v tem okviru izvrševanja vojaške dolžnosti tudi ni mogoče obravnavati kot določeno vrsto »kazni«, ki bi jo morali odslužiti obsojeni storilci kaznivih dejanj. Kaznovanje le-teh ureja izključno kazenska zakonodaja, ki točno določa tudi kazenske sankcije, ki jih je možno izreči storilcem kaznivih dejanj v odvisnosti od teže dejanja in njihove krivde. Kot je že bilo omenjeno je bila z opustitvijo obveznega izvrševanja vojaške dolžnosti državljanom dana možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka ter pogodbenega (prostovoljnega) opravljanja vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Tako v prvem, kot tudi drugem primeru, pa podzakonska predpisa, ki urejata navedeni področji (Uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka - Uradni list RS, št. 81/03 in 116/07 ter Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske - Uradni list RS, št. 95/02, 122/04, 119/07 in 30/09), med pogoji za prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma sodelovanje v pogodbeni rezervni sestavi Slovenske vojske izrecno določata tudi pogoj nekaznovanosti. Čeprav je bil ta pogoj prvenstveno določen zaradi kompatibilnosti s pogoji za poklicno opravljanje vojaške službe (omenjeni strukturi namreč predstavljata glavni vir popolnjevanja poklicne strukture Slovenske vojske), pa pri tem ni mogoče zanemariti tudi določenih varnostnih vidikov, povezanih s specifikami izvajanja vojaške službe (dostop do orožja, tajnih podatkov in podobno). Zaradi navedenih formalnopravnih, pa tudi vsebinskih razlogov, Ministrstvo za obrambo navedenega predloga ne podpira.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma sporočamo, da se v celoti pridružujemo odgovoru Ministrstva za obrambo, št. 091-70/2009-8, s 26. 7. 2010, tudi z vidika naših pristojnosti kot predlagatelja morebitnih sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, zaradi česar takšne širitve obstoječih kazenskih sankcij oziroma pravnih posledic obsodbe ne podpiramo. Nezanemarljivo je namreč tako vprašanje varnosti in siceršnja strokovna večplastna neprimernost obsojencev za služenje vojaškega roka, kakor tudi verjetna protiustavnost predlagane ureditve, zlasti zaradi ustavne prepovedi prisilnega dela. Na podlagi navedenega takšna kazenska sankcija ne bi bila sprejemljiva, tudi ne v smislu nadomestne kazni, saj se ne bi mogli izogniti zgoraj izpostavljeni problematiki s stališča obramboslovne stroke, ki bi jo takšna ureditev povzročila.