13. 10. 2017
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s primernostjo in sorazmernostjo sankcioniranja v primeru manjših nepravilnosti oz. kršitev davčne zakonodaje je potrebno poudariti, da so višine glob po zakonodaji s področja obdavčitve predpisane v okviru razpona glob, določenega v veljavnem Zakonu o prekrških (ZP-1), pri čemer pa je upoštevano tudi načelo sorazmernosti pri sankcioniranju prekrška. To pomeni, da je določen razpon glob, ki je različen glede na težo prekrška (prekrški, hujši prekrški, še posebej hudi prekrški), in glede na velikost storilca prekrška (pravne osebe, pravne osebe – srednje in velike družbe, samostojni podjetniki posamezniki ter posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost). Obenem pa je treba izpostaviti, da v skladu z določbami ZP-1 Finančna uprava RS pri odločanju o sankciji glede na okoliščine konkretnega primera upošteva tudi možnost izreka sankcije v obliki opomina, namesto globe. Višina glob, določenih z davčno zakonodajo, sledi namenu kaznovanja, to je, da se prepreči kršenje davčnega zakona in se vzpostavi njegovo spoštovanje med davčnimi zavezanci. Na dosego tega cilja vpliva tudi primerna višina predpisane globe, ki potencialnega storilca odvrne od kršenja predpisov. Globe za kršitve obveznosti zavezancev po npr. Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) so tako določene v okviru razpona glob, določenega v ZP-1 ter skladno s cilji in temeljnimi načeli, ki jih zasleduje zakon, zlasti s ciljem preprečevanja sive ekonomije. Izvajanje ekonomskih aktivnosti na prikrit način z namenom izogibanja plačevanja davkov in prispevkov pomeni resne, sistemske kršitve davčnih predpisov ter predstavlja širše tveganje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, kar je upoštevano tudi pri višini glob, določenih z ZDavPR, ki se v teh primerih začnejo pri višjem razponu. Globe za kršitve ZDavPR so po višini primerljive z globami, določenimi z drugimi primerljivimi davčnimi predpisi, predvsem Zakonom o davčnem postopku in Zakonom o davku na dodano vrednost.
V zvezi z izpostavljeno dilemo o utemeljenosti predpisovanja oz. določanja davkov pa dodajamo, da 146. člen Ustave Republike Slovenije določa, da država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. 147. člen Ustave določa, da država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Davki predstavljajo pretežni del javnofinančnih virov, s katerimi država zagotavlja financiranje javnih – splošnih in skupnih potreb. S prihodki iz naslova obremenitve potrošnje, dohodkov in premoženja davčnih zavezancev se tako zagotavlja tudi delovanje in distribucijo dobrin, kot so šolstvo, zdravstvo, varnost in obramba, promet, kultura in druge javne storitve, kar pomeni, da se s prihodki iz naslova pobranih davkov zagotavlja določen obseg storitev celotnemu prebivalstvu.