13. 10. 2017
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo je na podlagi 32.a člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13 in 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1) med drugim pristojno za področje verske svobode, in sicer v obsegu, ki je podrobneje določen v določbi 30. člen področnega zakona - Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odločba US in 40/12 – ZUJF, 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS).
Predlog za spremembo načina državnega financiranja verskih skupnosti, s katerimi naj bi se ukinilo državno financiranje verske dejavnosti verskih skupnosti, ki ga konkretno na podlagi 27. člena ZVS uresničuje ministrstvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Temeljne informacije o skladnosti državnega financiranju verskih skupnosti z ustavo so razvidne iz ustavnosodne prakse, in sicer ustavnosodne odločbe št. U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10; v nadaljnjem besedilu: ustavnosodna odločba) Ustavnega sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče).
V 130. točki obrazložitve ustavnosodne odločbe ustavno sodišče ugotavlja, da državno financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, ki bi izhajala iz človekove pravice svobode vesti (41. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ustava), zato posamezniki praviloma nimajo pravice zahtevati, naj jim država financira uresničevanje te pravice, razen v primerih izjemnih okoliščin, ko je financiranje katerega od vidikov verske dejavnosti nujno (npr. vojaške misije v tujini) in da državno financiranje verskih skupnosti samo po sebi, če ga država omogoča, ni ustavno nedopustno, če ne nasprotuje načelu ločenosti države in verskih skupnosti (zlasti zahtevi po svetovnonazorski oziroma verski nevtralnosti države).
Iz navedenega je razvidno, da se vprašanje državnega financiranja verskih skupnosti praviloma umešča v polju zakonodajalčeve proste presoje. Navedeni ugotovitvi pritrjuje tudi 145. točka obrazložitve ustavnosodne odločbe, v kateri ustavno sodišče izrecno ugotavlja, da čeprav državno financiranje verske duhovne oskrbe v zaporih in bolnišnicah ne sodi v okvir človekove pravice, lahko država navedeni dejavnosti financira v obsegu in na način, ki morata biti skladna z ustavno zapovedano versko nevtralnostjo države.
Edini primer neposrednega zakonskega državnega financiranje religije/verskih skupnosti oziroma verske dejavnosti verskih skupnosti je posebna pravica verskih skupnosti iz 27. člena ZVS, ki dosedaj še ni bil predmet ustavnosodne presoje. Določba 27. člena ZVS nalaga državi državno financiranje posebne pravice verskih skupnosti – pravice do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti, ki jo literatura praviloma razume kot neposredno državno financiranje religije/verskih skupnosti oziroma financiranje verske dejavnosti verskih skupnosti.
Iz 123. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da državno financiranje posebnih pravic verskih skupnosti (med katere je zakonodajalec umestil tudi pravico iz 27. člena ZVS) ni v neskladju z ustavo, če se v konkretnem primeru zagotovi ločenost države in verskih skupnosti (versko nevtralnost države) in enakopravno obravnavo verskih skupnosti. Kriteriji razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki jih lahko financira država in s tem lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se za to ne morejo potegovati, ne smejo biti nerazumni oziroma arbitrarni (spoštovati morajo načelo enakopravnosti verskih skupnosti iz 7. člena ustave kot posebni izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ustave). Iz 124. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da je npr. število vernikov ustrezen kriterij oziroma ustrezna zakonodajna rešitev, ki omogoča registriranim, starejšim in večjim verskim skupnostim posebne pravice, ki jih prvi odstavek 41. člena ustave ne zahteva in ki niso v neskladju s prvim odstavkom 7. člena ustave. Po oceni Ministrstva za kulturo je 1000 pripadnikov registrirane verske skupnosti na enega verskega uslužbenca razumen in nearbitraren kriterij za pridobitev posebne pravice, ki spoštuje načelo enakopravnosti in ki ga lahko s pridobitvijo novih pripadnikov in članov izpolnijo vse verske skupnosti.
V 103. točki obrazložitve ustavnosodne odločbe ustavno sodišče izrecno ugotavlja, da ne more biti sporno, če zakonodajalec na splošno ocenjuje, da verske skupnosti s svojim temeljnim poslanstvom (s skrbjo za versko svobodo kot človekovo pravico) opravljajo pomembno in koristno vlogo z vidika utrjevanja človekovega dostojanstva v sodobni demokratični družbi, ki presega zgolj zasledovanje individualnih ciljev. Zato Ministrstvo za kulturo meni, da je zaradi obstoja temeljnega tehtnega razloga za državno financiranje verskih dejavnosti, to je - podpiranja izvrševanja človekove pravice oziroma človekove pravice do verske svobode, obstoječa ureditev državnega financiranja verskih dejavnosti verskih skupnosti iz 27. člena ZVS ustrezna.
Mnenja sem, da je tovrstno financiranje neupravičeno, ker ima RKC premoženje, ki ni majhno in se tudi ukvarja s tržno dejavnostjo. Posledično ima svoje lastne dohodke iz kapitala in dejavnosti.
Od kod pa je sploh RKC nabrala toliko premoženja-nepremičnin-gozdov-travnikov..,večinoma od starih naivnih vernikov in vernic v preteklosti ker so bili včasih zelo verni, in so jim župniki obljubljali nebesa če bodo vse podarili cerkvi.
Otroci teh naivnih ovčk pa so velikokrat ostali brez vsega po zaslugi cerkve, če ne verjamete kar vprašajte starejše kako so znali včasih župniki lezti v rit tistim ovčkam ki so kaj imele.
Namesto da je država vračala RKC nepremičnine, bi morali najprej preverit od kod je RKC sploh dobila vse to kar ima sedaj v lasti, in vrniti vse pravim dedičem-lastnikom.
Kako je samo postalo moderno pluvanje po vsem, kar diši po cerkvi in veri. mogoče bi kdo prebral kakšno knjigo, ki priča o tem, da je slovenski jezik in narod nastal in obstal v veliki meri prav zaradi (v kakšnih bolj mračnih obdobjih tudi kljub) delovanja cerkve. Sicer pa se tudi meni teli policijski in vojaški kaplani zdijo nepotrebno zapravljanje, saj je v vsaki vasi cerkev, kaj šele po mestih, pa se lahko policaji in vojaki udeležujejo verskih obredov, če jih je volja.
Ne, postalo je moderno s prstom pokazati na nepravice in dvojna merila ter se zavzemati za njihovo odpravo.
Nima veze z vero. Motilo bi me tudi, če bi Policija zaposlila svetovalca za urejanje vrtov, ki bi svetoval tam zaposlenim.
Seveda ima vezo. Predlog je sicer spremenjen iz nepotrebnosti policijskih kaplanov (s čemer se tudi jaz strinjam) v neprimernost financiranja prispevkov duhovnikov, zelo popularno pa je tudi nasprotovanje državnemu prispevku k vsem dejavnostim (šole, vrtci ...) in objektom cerkve. Dejstvo je, da se je v Sloveniji za ateiste izreklo na zadnjem popisu 15,7% vprašanih, gotovo je med tistimi, ki se niso hoteli izreči, še nekaj ateistov in gotovo vsi, ki so se izrekli za katolike ne hodijo v cerkev. Ampak dejstvo je, da je velik del slovenske populacije katolikov in hodijo v cerkev in tem pač država pomaga nuditi, kar potrebujejo. Mene recimo tudi ne zanima basebal ali pa kakšen drug šport in ne potrebujem športnega letališča, pa ne bom pisal peticij proti financiranju. Država sofinancira vse mogoče športe, kulturne in "kulturne" dejavnosti, ljubiteljske dejavnosti, podjetništvo, najbolj neumne in izgubaške projekte itd. Je tako narobe če nekaj denarja nameni tudi dejavnosti, ki je zelo velikemu delu populacije, ki tudi plačuje davke, zelo zelo pomembna?
In večina ljudi, kot tudi predlagatelj, ne ve, kaj pomeni ustavna ločitev države in verskih skupnosti. To ni izločitev verskih skupnosti iz javnega življenja. To je že pojasnilo tudi ustavno sodišče, ki je utemeljilo načelo ločitve: "Ločitev temelji na vzajemnem sodelovanju pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, ki je v dobro celotne družbe." Ustavno sodišče je namreč že presojalo zakon o verskih skupnostih in sprejelo razlago, nasprotno temu predlogu.
Sicer pa v vednost, nisem vernik in hodim v cerkev samo kot turist.
Moje mnenje je, da je država na marsikaterem področju preveč radodarna z davkoplačevalskim denarjem in si želim, da bi ga trošila manj.
Ne samo za financiranje verstev, tudi na drugih področjih bi lahko marsikaj prihranili.
Če se vam zdi smiselno željo po varčnosti označiti kot "pljuvanje", imate seveda to pravico....je pa po mojem mnenju to vendarle zgrešeno pojmovanje.
Načeloma se s tabo strinjam, tudi pljuvanje je v tem topiku še kar zmerno, ampak vloga države je tudi v tem, da poskrbi za določene dejavnosti. Predlagatelj se je recimo v tem predlogu (ki ima skoraj nobene veze s prvotnim) spotaknil ob 1,8 mio, ki jih država namenja financiranju prispevkov duhovnikov, po podatkih ERAR pa je recimo država namenila precej več recimo Smučarski zvezi Slovenije 27 mio EUR od leta 2003, Društvu za opazovanje ptic samo lani cca 0,5 mio EUR, Društvo za nenasilno komunikacijo 7, 4 mio ...
Večina športa, praktično vsaka kulturna prireditev, v bistvu večina dejavnosti ima vsaj posredno finančno podporo države. ne vem, zakaj je sprejemljivo financirati opazovanje ptic, ne pa obiskovanje cerkva.
Točno to ! Verske skupnosti in RKC naj sami pokrivajo svoje stroške njihovih potreb, nikakor ni pošteno, da moramo vsi plačevati njihove igre !!!!
Verovanj v nadnaravne sile je praoblika religij, ki so praoblika nastajanja oblasti, ta pa je oblikovala pravila odnosov me člani skupnosti in do lastnine, kar zdaj poznamo kot državo. Med nami živijo ljudje, ki jim je še vedno ljubše v cerkvi poslušati nauk o spoštovanju ljudi in premoženja kot brati uradne liste. Tako nastaja posredna korist od religije.
Ko pogledamo v državno upravo, najdemo urade, ki nimajo značaja neposrednega koriščenja za vsakogar, plačujemo pa vsi njegovo delovanje.
Bolj slabo poslušajo ali pa se jim j**e.
www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56&
Bo imela počasi vsaka državna služba svojega duhovnika? Kaj pa enakopravnost s pripadniki drugih ver? Če ima kdo potrebo po duhovniku, naj to potrebo izpolnjuje po službi. Verjetno imajo tudi psihologa. Ima ta drzava res toliko denarja?
Cerkvi je SLO vrnila veliko premozenja, ki ga le - ta, ce bi ji bilo mar za svoje vernike in vero, ne bi imela. Zdaj pa placujemo se njene usluzbence. Za delo, za katero imajo v policiji in vojski ze zaposlene strokovne delavce. Za vse iz RKC: sivankino uho je dandanes zelo veliko, ali pa bozjega kraljestva ne boste videli.
Pa se 63. clen ustave je s tem krsen, saj se s tem spodbuja verska neenakost.