Pravica do dopusta in regresa

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Vsaka pogodba o zaposlitvi, ne glede na to, ali je sklenjena za nedoločen ali določen čas, mora vsebovati določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 odl. US, v nadaljevanju ZDR-1) na ta način sledi zahtevam Direktive 91/533/EGS, ki določa, da mora biti delavec seznanjen z dolžino plačanega letnega dopusta, do katerega je upravičen, ali, kadar tega ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče točno določiti, s postopkom za določitev letnega dopusta.

Pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi praviloma določita število dni letnega dopusta, ki delavcu pripadajo v koledarskem letu, v katerem je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa upoštevata kriterije za določitev letnega dopusta, ki izhajajo iz 159. člena ZDR-1, in morebitne dodatne kriterije iz kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, lahko pa dodatne dni letnega dopusta oziroma kriterije zanje določita tudi v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi drugega odstavka 31. člena se lahko pogodbeni stranki v primeru opredelitve letnega dopusta sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca

Določilo o načinu izrabe letnega dopusta pa je v skladu s peto alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Glede na to, da pogodbeni stranki že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vesta, da bo pogodbeno razmerje trajalo le omejen čas, v tem času pa ima delavec pravico izrabiti tudi sorazmerni del letnega dopusta, morata že v sami pogodbi o zaposlitvi opredeliti način, kako bo delavec ta dopust izrabil. In sicer določiti tak način izrabe letnega dopusta, da bo delavcu omogočeno ves pripadajoči letni dopust izrabiti pred iztekom delovnega razmerja. Splošnih pravil glede izrabe letnega dopusta, določenih v 162. in 163. členu ZDR-1 (npr. izraba letnega dopusta v več delih, izraba dveh tednov letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, preostanka letnega dopusta pa v naslednjem letu), v primeru pogodb o zaposlitvi za določen čas, še posebej, če so sklenjene za krajše časovno obdobje, ni mogoče vedno uporabiti, zato je pomembno, da pogodbeni stranki to vprašanje v pogodbi o zaposlitvi izrecno uredita.

Glede same določitve sorazmernega dela letnega dopusta pa pojasnjujemo, da je ZDR-1 z določbo prvega dostavka 161. člena uveljavil t.i. pravilo sorazmernosti trajanja letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri posameznem delodajalcu. Delavec ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela, v kolikor ni zaposlen celotno koledarsko leto. V kolikor delavec ni zaposlen celotni mesec, je primerno, da se pravilo sorazmernosti v praksi uveljavi v celoti, kar pomeni, da se izračuna tudi sorazmerni del letnega dopusta za mesec, v katerem delavec ne bo zaposlen v celoti. Ob tem pa velja dodati, da se v skladu s tretjim odstavkom 161. člena ZDR-1 pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V skladu s četrtim odstavkom 131. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pravico le do sorazmernega dela regresa.

Poudariti tudi velja, da ZDR-1 določa obveznost seznanitve delavca z odmero letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Opustitev obveznosti izročitve pisnega obvestila o odmeri letnega dopusta pomeni kršitev, ki je sankcionirana v kazenskih določbah zakona.

Upoštevaje navedeno zakonsko ureditvijo menimo, da je veljavna ureditev letnega dopusta primerna in v skladu z zahtevami mednarodnih dokumentov.