10. 10. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki je začel veljati 1. aprila 2016 določa obvezno uporabo obrazca ESPD, ki predstavlja lastno izjavo in se uporablja kot predhodni dokaz, da gospodarski subjekt izpolnjuje zahtevane pogoje za sodelovanje, ki jih ureja 76. člen ZJN-3 in da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev, ki jih ureja 75. člen ZJN-3. Naročnik zahteva, da kandidati oziroma ponudniki v postopku javnega naročanja predložijo izpolnjen in podpisan ESPD, po odpiranju ponudb pa zgolj od ponudnika, ki je glede na merila za oddajo naročila najugodnejši in mu naročnik namerava oddati javno naročilo, zahteva, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje oziroma o neobstoju razlogov za izključitev. Uporaba ESPD je obvezna v vseh postopkih javnega naročanja, razen v postopku naročila male vrednosti in postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki se izvaja zaradi skrajne nujnosti in nepredvidljivosti naročila. V primerih, ko narava postopka (npr. omejeni postopek) oziroma način oddaje javnega naročila (npr. elektronska dražba) terjata drugače, pa lahko naročnik k predložitvi dokazil pozove vse ponudnike. Če je to potrebno za pravilno izvedbo postopka javnega naročanja, lahko naročnik v skladu s šestim odstavkom 79. člena ZJN-3, ne glede na fazo postopka javnega naročanja, ponudnike pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD. ESPD torej nadomešča različne obrazce za izjave glede usposobljenosti ponudnika, ki so naročniki uporabljali v preteklosti. Naročnik ne sme zahtevati, da ponudniki predložijo posebne obrazce v smislu izjave o lastni usposobljenosti oziroma a priori od vseh ponudnikov zahtevati predložitev dokazil ali pooblastil za preveritev izpolnjevanja posameznega pogoja za sodelovanje ali neobstoja razloga za izključitev v uradni evidenci. To velja tudi za morebitne finančne zahteve, zahtevane reference, kadrovske pogoje in pooblastila zastopnikov ponudnika za preveritev neobstoja razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Predložitev teh dokumentov naročnik zahteva le od ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo, in sicer z namenom, da v skladu z drugim odstavkom 89. člena preveri obstoj in vsebino navedb v ponudbi.
Glede predloga predlagatelja, ki se nanaša na oddajo ponudbene dokumentacije v izključno elektronski obliki, pa pojasnjujemo, da ZJN-3 v prvem odstavku 118. člena določa, da se od 1. aprila 2018 za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Naročniki niso dolžni zahtevati uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev pri oddaji ponudb izjemoma v naslednjih primerih, kot je določeno v drugem in četrtem odstavku 37. člena ZJN-3:
- če bi bili zaradi specializirane vrste javnega naročila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebni točno določeni orodja, naprave ali oblika datotek, ki niso splošno razpoložljivi ali podprti s splošno razpoložljivimi programi;
- če se pri programih, ki podpirajo oblike datotek, ustrezne za opis ponudb, uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobenim drugim odprtim ali splošno dostopnim programom, ali če so zaščitene z licenco in jih naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;
- če bi bila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebna specializirana pisarniška oprema, ki naročnikom ni splošno dostopna;
- če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče predložiti z elektronskimi sredstvi;
- če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogočijo alternativni načini dostopa.
Predlog predlagatelja o elektronski oddaji ponudb v postopkih javnega naročanja je dober in konstruktiven, saj elektronska oddaja ponudb niža stroške postopka na strani naročnika, še bolj pa na strani ponudnika, zmanjšuje čas, ki je potreben za oddajo ponudb in pripomore k zmanjševanju obremenitve okolja. Glede na določbe ZJN-3, ki uvajajo obvezno uporabo elektronskih sredstev pri prejemu ponudb od 1. aprila 2018, pa menimo, da nadaljnja obravnava predloga ni potrebna.