8. 12. 2021
Odziv Ministrstva za zdravje
Transparentno vodenje javnih naročil za vse bolnišnice
Predlagatelj se ni opredelil, kaj naj bi pomenilo transparentno vodenje javnih naročil oz. kako bi to dosegli. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) jasno opredeljuje način izvajanja javnih naročil ter obvezo naročnikov po tem zakonu o objavljanju naročil, odločitev o oddaji naročil in pogodb na javnem portalu. Kakršno koli odstopanje od tega zakona pomeni kršitve, za katere so opredeljene sankcije.
Znižanje (celo prepolovitvijo) cen vsaj nekaterih zdravstvenih storitev (za številne slikovne preiskave in posege ZZZS namreč plačuje dvakrat ali celo trikrat toliko, kot znaša njihova cena v sosednih državah)
ZZZS modele plačevanja stalno nadgrajuje in razvija, saj se zaradi razvoja medicinske stroke v zdravstvu uveljavljajo nove storitve, materiali in postopki. Cilj razvoja so predvsem posodobitve v smislu hitrega uvajanja novih storitev med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, čim bolj pravilnega (finančnega) vrednotenja storitev in tudi čim bolj transparentnega plačevanja storitev. V zadnjih letih so bile nadgrajene številne dejavnosti oziroma sklopi zdravstvenih storitev. Prav tako npr. trenutno poteka projekt posodobitev obračunskih modelov v specialistični ambulantni dejavnosti. Zavedamo se, da so nekatere storitve trenutno precenjene, je pa obenem potrebno povedati, da so številne storitve na drugi strani podcenjene in je potrebno sočasno odpravljati obe anomaliji.
Razpustitev nepotrebnih komisij, ki delujejo znotraj UKC in drugih bolnišnic (njihovega števila nihče natančno ne pozna)
Izvajalci so samostojni pravni subjekt in kot taki pri imenovanju komisij znotraj lastnih ustanov samostojni oz. je poslovodstvo odgovorno, da so imenovane komisije smiselne in potrebne. Ob tem dodajamo, da se delo komisij, v kolikor so imenovani člani zaposleni v ustanovi, praviloma brezplačno oz. se opravljanje dela v komisiji šteje kot redno delo.
Uvedba specializacije klinične farmakologije za optimizacijo medikamentozne terapije in odvzemom (vsaj večine) dobička zdravstvenim zavarovalnicam
Obstaja že specializacija klinične farmacije. Klinični farmacevti so prepoznani kot strokovnjaki na področju farmakoterapije.
Pri farmakoterapijskem pregledu farmacevt pregleda, ali predpisana zdravila pri pacientu učinkujejo, ali so primerna za starostnika (če je bolnik starostnik), ali so predpisani odmerki pravilni, ali so zdravila med seboj združljiva, ali medsebojno učinkujejo, ali so kombinirana optimalno ter opravijo pregled stroškovne učinkovitosti zdravljenja. Klinični farmacevt nato pripravi pisni izvid in ga pošlje bolnikovemu osebnemu zdravniku. Ta potem, če je treba, po svoji presoji in v dogovoru z bolnikom prilagodi odmerke in čas jemanja zdravil, zamenja ali ukine zdravila.
Umestitev kliničnega farmacevta na primarni nivo se je aktivno začela konec leta 2012. Po uspešno izvedeni razvojni nalogi iz strani ZZZS »Kakovostno predpisovanje zdravil«, ki je vključevala tudi kliničnega farmacevta svetovalca, se je v letu 2016 delo farmacevta svetovalca sistemsko umestilo v splošni dogovor programov zdravstvenih domov. S tem imajo družinski zdravniki v celotni Sloveniji možnost, da bolnike napotijo na Farmakoterapijski pregled k farmacevtu svetovalcu v ambulanto v njihovem Zdravstvenem domu.
Glede odvzema (vsaj večine) dobička zdravstvenim zavarovalnicam bi bilo potrebno spremeniti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Že iz Analize zdravstvenega sistema iz leta 2015 izhaja, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni pravično in da zbrana sredstva ne porabijo za zdravstvene storitve prebivalcev temveč se ga del nameni za obratovalne stroške zavarovalnic, presežke ipd. Zato je bilo predlagano bodisi preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bodisi večja regulacija zavarovalnic, ki to zavarovanje ponujajo. Sprememba ZZVZZ in ureditev tega področja je zahtevno, zato ob izteku mandata te vlade ni pričakovati odpiranja te problematike.