14. 8. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Poudariti je potrebno, da Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 70/00; v nadaljevanju: ZZNPOB) ureja zdravstvene ukrepe, torej zdravljenje, s katerim se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. ZZNPOB v 3. členu opredeljuje tudi zamrzovanje jajčnih celic s tem, da opredeljuje, da je zdravljenje tudi odvzem in shranjevanje semenskih celic moškega ali jajčnih celic ženske, kateremu oziroma kateri grozi po dognanjih in izkušnjah medicinske znanosti nevarnost, da bo postal neploden oziroma neplodna.
Brez postopkov zdravljenja, ki jih določa omenjeni zakon, ženska in moški ne bi mogla imeti svojih otrok. Zato zakon natančno določa, da sta do postopkov umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti. Zakonca ali zunajzakonska partnerja morata biti polnoletna, razsodna in v primerni starosti za opravljanje starševskih dolžnosti ter v takem psihosocialnem stanju, v skladu s katerim se lahko utemeljeno pričakuje, da bosta sposobna opravljati starševske dolžnosti v korist otroka. Ženska mora biti tudi v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.
Vse večji javno zdravstveni problem so tudi rakava obolenja. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije se ogroženost z rakom v Sloveniji zmerno veča. Rakavo obolenje samo po sebi ali pa načini njegovega zdravljenja (operacija, kemoterapija, radioterapija) ima lahko za posledico tudi okvaro spolnih žlez, zmanjšano plodnost in težave pri zanositvi. Niso zanemarljive tudi psihosocilane težave, s katerimi se spopadajo bolniki po končanem zdravljenju zaradi rakave bolezni. Z napredkom diagnostike in zdravljenja rakavih bolezni se veča število bolnikov, ki premagajo rakavo obolenje in ozdravijo. Zato je potrebno vse, ki so preboleli rakavo bolezen, zdravstveno spremljati in jim nuditi pomoč in podporo, med drugim tudi na področju načrtovanja družine. Svetovanje o možnostih shranjevanja oz. zamrzovanja jajčnih celic je obvezni del pri obravnavi mladih žensk z rakom. Širijo pa se tudi indikacije za shranjevanje pri ženskah, pri katerih se pričakuje prezgodnjo odpoved delovanja jajčnikov zaradi nemalignih bolezni ali v primerih genetskih nepravilnosti.
Če torej povzamemo, je zamrzovanje jajčnih celic omogočeno vsem bolnicam, katerim grozi po dognanjih in izkušnjah medicinske znanosti nevarnost, da bodo postale neplodne. Da bi se zamrzovanje jajčnih celic omogočalo vsem ženskam, ki bi si tega želele, ne glede na to, ali obstaja medicinski razlog, ali ne, zaenkrat ni predvideno. Za tako spremembo zakonodaje bi bilo potrebno pred uvedbo sprememb doseči splošen družbeni konsenz. Tovrstna sprememba zakonodaje pa bi spremenila tudi temeljno predpostavko ZZNPOB, da gre pri postopkih OBMP za pomoč pri zdravljenju neplodnosti.