26. 2. 2018
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na ministrstvu se zavedamo posebnega položaja posameznih skupin prebivalstva, med katerimi starejši nedvomno zahtevajo posebno pozornost. Večina starejših ima svoj vir dohodka, saj so prejemniki različnih vrst pokojnin, kot npr. starostne, vdovske, družinske, invalidske, ali pa tudi socialnih transferjev.
Socialno ogroženi starejši, ki nimajo pokojnine, oz. katerih pokojnine ali drugi prejemki ne zadoščajo za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, imajo zato iz sistema socialnega varstva pravico do več ugodnosti, od katerih omenjamo najpomembnejše: pravica do denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, pravico do subvencije najemnine in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Prejemniki denarne socialne pomoči lahko tudi uveljavljajo pravico do oprostitve plačila RTV naročnine.
Nekateri starejši so upravičeni tudi do varstvenega dodatka, ki za razliko od denarne socialne pomoči, ki zagotavlja preživetje v krajšem časovnem obdobju, zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (npr. stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin). Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Meja, ki je posameznik z dohodki za upravičenost do varstvenega dodatka ne sme preseči, trenutno znaša 484,97 EUR mesečno.
Poleg vsega naštetega lahko starejši ljudje, ki se znajdejo v stiski, zaprosijo pri Rdečem križu Slovenije ali Slovenski Karitas za pomoč v hrani (osnovna živila kot so testenine, moka, riž, mleko in podobno). Projekt pomoči v hrani se v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Osebe. ki niso samostojne pri opravljanju dnevnih opravil in potrebujejo pri tem trajno pomoč ter so prejemniki denarne socialne pomoči, ali ene od pokojnin oziroma varstvenega dodatka, so lahko upravičene tudi do dodatka za tujo nego in pomoč.
Zaradi navedenega se položaj starejših razlikuje od položaja študentov, kot ga navajate, saj slednji praviloma nimajo lastnega vira dohodka, ali pa je ta zelo skromen.
Ministrstvo zaradi tega ne načrtuje uvedbe sistema subvencionirane prehrane za starejše.
Jah, očitno bo treba delat dlje.
Trenutno cca 600.000 zaposlenih v zasebnem sektorju preživlja celotni javni sektor + še cca 600.00 upokojencev, pa vso socialo pa otroške doklade pa štipendije in vse ostale "bombončke", ki jih dobijo mladoletni .
Super ja. Zadnji ko bo šel ven, naj za sabo ugasne luč.
Podatki Eurostata kažejo, da »ne le, a je revščina med starejšimi ženskami problem v vseh državah članicah EU, ampak se tveganje za revščino s starostjo žensk še povečuje. Po podatkih iz leta 2015 je bilo povprečje tveganja za revščino v EU pri ženskah, starejših od 65 let, 15,8 odstotka, medtem ko je to tveganje pri ženskah nad 75 let že 17,8 odstotka.« podatki, v primeru Slovenije, so še bolj skrb zbujajoči.
Revščina med starejšimi: neogrevana stanovanja, pomanjkanje hrane, osamljenost ...
Revščina med starejšimi je pogosto slepa pega naše države. V Sloveniji z dohodki, nižjimi od 616 evrov, kolikor je prag tveganja revščine, živi kar 83 tisoč upokojencev, od tega je 57 tisoč žensk. Najbolj revni so pogosto tisti, ki nimajo svojcev ali pa se tudi ti prebijajo skozi revščino.
Humanitarec iz Maribora, pravi: "Ta revščina se je razširila kot rak. In šla je v vse pore družbe, od otrok do starostnikov, to je začaran krog, ki – če država ne bo rešila zadeve sistemsko – nimamo možnosti, da mi, nevladniki, karkoli rešujemo. Mi dajemo samo obliže na zelo globoke rane teh ljudi, ne rešimo pa ničesar."
Podpiram uvedbo sistema subvencionirane prehrane za upokojence. Denar za subvencioniranje pa lahko država dobi od bank, ki so polne denarja.
O tem so lansko leto pisali na www.mladina.si/172060/jazbecev& "Banke so zelo previdne, kljub temu da so se slovenska podjetja v zadnjih dveh letih občutno razdolžila, tako da je njihova zadolženost danes celo manjša od povprečja v evroobmočju, in kljub temu da so banke polne denarja."
Ogromno denarja je bilo namreč začasno prenesenega iz proračuna v banke. Ne verjamem, da je država ta denar podarila bankam. Zato pričakujem, da bodo banke posojen denar vrnile v proračun in denarja bo dovolj.
Tako bo naša država na pokojninskem področju bolj blizu priporočilu evropske socialne listine, kot je to sedaj. V Sloveniji je, med drugim, glede na evropsko socialno listino prenizka tudi minimalna pokojnina. Najnižja zajamčena pokojnina, ki znaša 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, je znašala leta 2014 komaj 197 evrov, kar je dvakrat manj od 400 evrov, ki jih priporoča evropska socialna listina. Slovenskim upokojencem, ki imajo nizko pokojnino, bo subvencioniranje prehrane prišlo zelo prav.
Pozabljate na varstveni dodatek, ki tudi najnižje pokojnine dvigne na 475 EUR....
@DavidS: "Pozabljate na varstveni dodatek, ki tudi najnižje pokojnine dvigne na 475 EUR."
Pogoji za pridobitev varstvenega dodatka so zelo strogi, med drugim: varstvenega dodatka ne more uveljavljati upokojenec, ki prejema kmečko ali državno pokojnino.
Obstajajo tudi drugi socialni transferji....
www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/
Potrebno je zagotoviti dostojne pokojnine. Minimalna starostna pokojnina bi morala znašati vsaj 600 €, zajamčena plača pa 700 €.
Se pravi cena oskrbe v domu starejših za pokretne 10 % žepnine. To bi morala biti formula najnižje starostne pokojnine (pa smo na 600 €). Danes pa ima 45 % upokojencev pokojnine pod 600 € mesečno (podatek iz aprila 2017).
Pokojnine so z novo pokojninsko reformo dejansko samo še nižje čeprav so ob sprejemanju ZPIZ-2 govorili drugače.
Meja revščine je postavljena na 616 €. Torej to pomeni, da je 45 % upokojencev revežev. To pomeni, da si revež s polno delovno dobo 40 let in starostno pokojnino.
Ko je državni zbor sprejemal ZPIZ-2, ob grožnji s trojko iz Bruslja, ni bilo nikogar kateri bi se postavil na stran upokojencev. Bil je sprejet soglasno.
Dodatna pokojninska zavarovanja so za tiste z najnižjimi plačami in potem posledično tudi najnižjimi pokojninami zgolj farsa, pesek v oči. So praktično nedosegljiva! Za kakršnokoli malce spodobnejšo dodatno pokojnino je potrebno vplačevati celotno delovno dobo vsaj 100 € mesečno. Ob 600 € zajemčene plače je to nedosegljivo.
Kaj počne DESUS in ostale parlamentarne stranke sicer ne vem. Je čas, da kaj stori tudi volilno telo samo. Od velikih obljub ni ostalo ničesar. Vsak od zaposlenih bo nekoč postal upokojenec. Izgovor, da se bodo do takrat stvari že uredile same po sebi je pa iz trte izvit. Bo v primeru neukrepanja kvečjemu in samo še slabše. Vedite, da 600 € zajamčene plače po aktuarskem izračunu prinaša zgolj in samo 350 € pokojnine za polno delovno dobo in s tem starostno pokojnino za moškega (brez upoštevanja socialnih transferjev in limitiranja najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe na 500 €).
In kje bomo vzeli za višje pokojnine? Govorimo o enormnih zneskih. Že sedaj iz proračuna krpamo več kot milijardno luknjo pokojninske blagajne vsako leto.
Če bomo želeli višje pokojnine bo treba dvigniti prispevke ali pa podaljšati delovno dobo.
Denar žal preprosto ne raste na drevesih.
Ali bo naslednji predlog "ukinimo pokojnine in dajmo upokojencem en obrok na dan in posteljo med klošarji??? Država je dolžna poskrbeti, da bo človek s 40 let pokojninske dobe imel človeka dostojno življenje s svojo težko prisluženo pokojnino! Denar je, le razporejen je popolnoma narobe, od milijard v bančnih luknjah, za katere ni nikoli nihče odgovarjal do avtorskih honorarjev in dodatkov za pripravljenost na ekonomski (in drugih) fakultetah. Otroci upokojencev pa zminimalno plačo komaj preživljajo sebe in svoje otroke.
Imamo tudi domove za starejše, ki poskrbijo za potrebe upokojencev.
V prvi vrsti so sicer za takšne upokojence dolžni skrbeti njihovi otroci, tako da ne vem, če obstaja realna potreba, da to prenesemo na pleča vseh davkoplačevalcev....
Tudi domovi za starejše niso brezplačni in ljudje z nizkimi prihodki ne zmorejo sami plačevati visokih oskrbnin v domovih za starejše, ker so v oskrbninah všteti tudi obroki za odplačil posojil za gradnjo domov in dobički,... . In brezposelni otroci naj bi skrbeli še za starše? Ne bo šlo.
Brezposelni ne rabijo, za te primere imamo obširen sistem socialnih transferjev.