Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kastracija posiljevalcev, pedofilov in zoofilov

12086 OGLEDOV 39 KOMENTARJEV

Pozdravljeni!

Ker smo v Sloveniji povečuje število posilstev, pedofilije in zoofilije predlagam, da se tistim, ki so na sodišču obsojeni na zaporno kazen zaradi pedofilije, posilstva ali zoofilije, da možnost, da se namesto sedenja v zaporu grejo prostovoljno kastrirat in se s tem izognejo zaporni kazni. S tem bi rešili 2 problema. Zmanjšali bi število zapornikov in s tem stroške države. Preprečili bi tudi, da bi ta oseba še naprej posiljevala oz. še naprej zlorabljala otroke. Gre se za predlog, kjer se kaznjenec prostovoljno da kastrirat, v to ga noben ne sili. Da se mu možnost izbire. Iz tega je razvidno, da ne gre za kršenje človekovih pravic, sej se ta oseba sama odloči, a se bo dala kastrirat ali ne. Druga težava je ta, da lahko kaznjenec, ko odsluži zaporno kazen, začne kaznivo dejanje nadaljevat, ko se mu kazen izteče. Če pa v medicini obstaja kako druga metoda, ki bi ovrla libido, bi podprl tudi to. Upam, da boste moj predlog sprejeli.

Lp

43 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M mlad26 45 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 7. 2010

Odziv Ministrstva za pravosodje

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. 39/09, in 55/09 - odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: Kazenski zakonik) v 43. členu določa naslednje kazni: zapor, denarno kazen in prepoved vožnje motornega vozila, medtem ko so opozorilne sankcije naslednje: pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin. Kazen zapora se lahko nadomesti oziroma izvrši na načine, ki so določeni v 86. členu Kazenskega zakonika – kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadomesti s hišnim zaporom, kazen zapora do dveh let pa se lahko izvrši tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v trajanju najmanj 80 ali največ 480 ur. Vendar pa izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist ni dopustna, če je bila storilcu kazen zapora izrečena za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Kazenski zakonik ne ureja drugih načinov nadomeščanja zaporne kazni, tako tudi ne načina, ki je opisan v predlogu 837. Ministrstvo za pravosodje meni, da predlog 837 ni primeren za nadaljnjo obravnavo iz naslednjih razlogov: Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so lahko storjena v različnih okoliščinah in zaradi različnih nagibov. Kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja sta lahko storjeni tako, da storilec žrtvi zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo njeni ali njihovi časti ali dobremu namenu, ali da bo njej ali njenim bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo. To pomeni, da storilec zlorabi okoliščino, da ima določene informacije o zasebnem življenju žrtve. Pri spolnih deliktih gre največkrat za izkoriščanje slabotnosti, podrejenosti oziroma odvisnosti žrtve. Ta kazniva dejanja so: Spolna zloraba slabotne osebe (172. člen Kazenskega zakonika), Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let (173. člen Kazenskega zakonika) in Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (174. člen Kazenskega zakonika). V teh primerih torej ne gre nujno za vprašanje spolnega nagona, zato nadomestitev kazni zapora s kastracijo (čeprav s privolitvijo storilca) ni ne smiselna in ne utemeljena. V teh primerih bi se celo lahko postavilo vprašanje, ali je storilec kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost storil zaradi spolnega nagona ali zaradi drugih motivov oziroma okoliščin. V prvem primeru bi storilci imeli možnost nadomestitve kazni zapora s kastracijo, v drugem primeru pa ne. Pri kastraciji se postavlja tudi vprašanje primernosti in sorazmernosti tovrstne nadomestitve kazni zapora. Poudariti je namreč treba, da je dosežek teorije kazenskega prava, ki izhaja iz zgodovinskega razvoja kazenskega prava, tudi postopno omejevanje golega in neposrednega nasilja, kamor v širšem smislu sodi tudi odstop od t.i. telesnega kaznovanja. Glede na navedeno in glede na to, da predlagatelj svojega predloga ni obrazložil tudi z vidika tukaj navedenih dilem menimo, da predloga ni mogoče upoštevati.

Priloge:

Komentarji




    Nalagam ...