Sprememba "dekorja" k sodnim odločbam
2516 OGLEDOV
17 KOMENTARJEV
Vloga simbolov je tako zelo pomembna ne le v življenju posameznika, temveč tudi v družbenem sožitju. Tako je tudi na področju prava kot pomembni družbeni dejavnosti, in tudi ožje, na področju sodstva. Tu bi torej rad opozoril na simbol ljudske narave sojenja" ki se - kljub nekatrm kritikam - (še vedno) pojavlja v sodbah naših sodišč, in sicer se nanaša na začetni zapis na vrhu sodbe, ki pravi "sodba v imenu ljudstva!"
Predlagam, da se končno opusti ta "dekor" k sodnim odločbam (spremeni 2. odstavek 364. člena ZKP) Gre za praktično-znakovne ali načelno-simbolne razloge za takšno ukinitev.
predlagam.vladi.si/predlog/18532
predlagam.vladi.si/predlog/13725
www.zurnal24.si/slovenija/sodba-v-imenu-ljudstva-a-ljudstvo-do-nje-ne-more-433587
www.domovina.je/sodbe-v-imenu-ljudstva-ki-jih-ljudstvo-ne-sme-videti-bo-golobova-koalicija-omejila-javno-dostopnost-sodb
nova24tv.si/kolumna/vsak-zakaj-ima-svoj-zato/
predlagam.vladi.si/predlog/10700
www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10442
Sodba v imenu ljudstva (in za ljudstvo)!
mag. Martin Jančar
Okrožno sodišče v Ljubljani, kazenski oddelek
Prkrivanje sodb "v imenu ljudstva", z izgovorom, da bi razkritje sodbe (primer obsodbe migranta iz Maroka, ki je bil osumljen posilstva dveh študentk v Ljubljani) "pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov", je groteskno. Za javnost bi lahko ta sodba bila anonimizirana.
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6213/null/comments
Prišel je čas, da se končno vprašamo, zakaj je treba soditi v imenu ljudstva? Zakaj zdravnik ne operira v imenu ljudstva, in mora, drugače od sodnikov, odgovarjati za svoje napake – kaj šele za naklepno zlo početje.
Sodba v imenu ljudstva je zaradi tega, ker sodnika izvoli Državni zbor RS, poslance pa državljani RS in šteje se, da sodnik, ko odloči izda odločbo v imenu ljudstva. Ne stinjam se s tem in bi moralo biti brez tega, saj je sodnik neodvisen in vezan na zakon in ustavo in izda sodbo, ki jo podpiše sodnik in sodnik odgovarja za sodbo. Če se odloči nepravilno se njegova napačna odločitev sanira z odločitvijo višjega sodišča, problem je v tem, ker če ne bi bilo v imenu ljudstva bi se sodniki bali odločati, če bi vedeli da bi s tem prevzemali odgovornsot in ne bi država bila odgovorna.
v zvezi sodbe v imenu ljudstva sodniki to vedo in nimajo želje po spremembah...
Če se ta dekor ne odpravi, predlagam še dopolnitev dekorja: "Smrt fašizmu - svoboda narodu!"
Bi bil bolj všečen napis Sodba v imenu kapitala?. Ali pa iz Smrt fašizmu, svoda narodu v Smrt kapitalizmu, svoboda narodu? ! Kar naj ostane, kot je. Več kot 70 let stare parole so še vedno in vedno bolj aktualne.
Sicer pa je lahko problem v tem, da sodniki niso izvoljeni od volilcev in torej iz tega razloga takega napisa ne bi smelo biti. Zdi se mi, da so vsaj tisti na višjih nivojih predlagani s strani predsednika, in potrjeni v DZ ostali na nižjih nivojih pa mogoče niti niso predlagani in potrjeni. Morajo pa biti 101% člani kakšnega poklicnega združenja z javnim pooblastilom npr. sodniške zbornice, tako da bi lahko napis nadomestili z sodba v imenu predsednika za tiste na višjih položajih in sodba v imenu sodniške zbornice ali pa preprosto, sodba v imenu boga.
Nekaj mora pisati, da se mogočno vidi in sliši. In ljudstvo se sliši najbolj mogočno.
Zapis "Sodba v imenu ljudstva" je ostanek iz socialističnih časov zato je prav, da se to izbriše oziroma spremeni.
"Gre za praktično-znakovne ali načelno-simbolne razloge za takšno ukinitev."
Ti pa so...?
Psihoanalitik Carl Gustav Jung je simbole na splošno pojmoval kot mitsko realnost naše desne možganske hemisfere, ki govori z neracionalnim jezikom, v delnem nasprotju z levo, pretežno racionalno možgansko polovico. Zato je jezik simbolov v vsakdanjem (realnem) jeziku težko izrazljiv, je pa oblika psihične energije in predstavlja intrapsihično dogajanje prek podob, ki ga izražajo.
Simboli se torej izražajo prek podob oziroma znakov, a imajo določene značilnosti, ki niso strogo opisne, ampak so v določenem časovnem obdobju za ljudi pridobili določen pomen ali smisel. Četudi se simboli kažejo prek podob, pa se za samo podobo skriva nekaj več, kot bi lahko sklepali po sami podobi oziroma znaku. Gre namreč za neki nadracionalni pomen, ki ga ima takšen simbol. Po drugi strani je podoba ali znak to, kar vidimo, ne da bi se v sami podobi skrival kak globlji pomen. Znak ni tako nikoli kaj več kot koncept in ne presega ravni svojega pomena, ki ga predstavlja, simbol pa je vedno več kot njegov očitni, neposredni pomen.
Tudi po Jeanu Chevalierju, avtorju Slovarja simbolov, so znamenja ali znaki komunikacijska sredstva na ravni domišljijskega ali intelektualnega spoznanja, ki igrajo vlogo ogledala, a ne stopajo iz okvira predstavitve. Simbol pa je več kot preprosto znamenje: sega onstran svojega neposrednega pomena. Nabit je s čustvenostjo in dinamiko: ne le predstavlja in obenem zastira, temveč tudi udejanja in obenem razdira.
Znak bi, denimo, bila tehtnica v trgovini, na primer narisana na tabli, ki bi visela s stropa trgovine, da bi lažje našli prostor, kjer moramo stehtati izbrano sadje ali zelenjavo. To bi bil njen praktični pomen, ki ne presega njene podobe kot merilne naprave za težo. Toda če se tehtnica pojavi na sodniški togi, to presega sam pomen merilne naprave, saj predstavlja pravičnost, s katero naj sodnik meri argumente strank v sodnih sporih. Tehtnica je namreč eden izmed najstarejših in najbolj stalnih simbolov sodstva. Starejši in globlji kot je simbol, bolj je kolektiven in univerzalen.
S simboli se moramo tako ukvarjati na načelni, ne praktični ravni. Z njimi moramo ravnati obzirno in dolgoročno, ne hipno in pragmatično, saj so tudi svojo "simbolnost" pridobivali dolgo časa s tem, da so ljudje projicirali svojo psihično energijo v njihove podobe tako, da so jim dajali določen pomen.
Vloga simbolov je tako zelo pomembna ne le v življenju posameznika, temveč tudi v družbenem sožitju. Tako je tudi na področju prava kot pomembni družbeni dejavnosti, in tudi ožje, na področju sodstva. Tu bi torej rad opozoril na simbol ljudske narave sojenja, ki se - kljub nekaterim kritikam - (še vedno) pojavlja v sodbah naših sodišč, in sicer se nanaša na začetni zapis na vrhu sodbe, ki pravi "Sodba v imenu ljudstva!".
Kot pomembna dediščina razsvetljenstva in meščanskih revolucij je tudi v današnjem obdobju vladavine demokracije eno izmed temeljnih pravnih načel načelo demokratičnosti države. Naša ustava govori v svojem prvem členu, da je Slovenija demokratična republika. Nič drugače ni v drugih demokratičnih državah. Ena izmed glavnih značilnosti tega načela je seveda suverenost ljudstva, kar pomeni, da vsa državna oblast izhaja iz ljudstva. To je nazorno izraženo nadalje v 3. členu ustave, ki v prvem odstavku pravi, da je "Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe". V tej zvezi pa je nadvse pomemben tudi drugi odstavek 3. člena, ki pravi: "V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno."
Tu nas zanima predvsem razmerje med "ljudstvom" in sodno vejo oblasti oziroma problem "ljudskosti" sojenja. Iz citiranega člena namreč jasno izhaja, da tudi sodna oblast pravzaprav izhaja iz ljudstva. To se v samem delu sodišč izraža na več nivojih: sodnike voli državni zbor, ki je predstavnik ljudstva (posredna demokracija), laiki iz vrst "ljudstva" sodelujejo kot sodniki porotniki (bolj pravilno - prisedniki) pri sodnem odločanju, tu je še poročanje medijev o posameznih sodnih obravnavah in dogajanju v sodstvu, nenazadnje pa se tudi sodne odločbe - vsaj formalno - izrekajo v "imenu ljudstva". Tako je smisel sodstva v služenju oziroma v službi ljudstva. To je njegov simbolni pomen, četudi je danes zaradi visoke tehnične specializiranosti prava kot posledice vedno večje razvitosti družbe sodstvo realno precej oddaljeno od njega.
Seveda sodstvo ne bo izvrševalo svoje funkcije ljudstvu všečno, temveč je njegova vloga v sojenju po pravu, sprejetem s strani ljudstva, in pravičnosti. Prav zato je eden izmed osrednjih simbolov sodstva in sojenja tehtnica. Moderno pravo je izrazito racionalistično, saj človekova razumska funkcija pomeni varnost in stabilizacijo družbenih odnosov, pri čemer odigra takšno pravo pomembno posredovalno funkcijo. Toda racionalnost prava, ki lahko izvrstno odigra svojo praktično-tehnično vlogo, s simboli ne more "opraviti" kar s praktično-tehničnimi razlogi.
Načelni-simbolni razlog za ukinitev izrekanja sodb v imenu ljudstva bi, kot rečeno, bil ta, da je takšno izrekanje sodb v imenu ljudstva tako ali tako samoumevno, saj da je demokratizacija sodstva na več kot zavidljivi ravni.
Navajeni, morda celo razvajeni demokracije jemljemo tako laiki kot strokovnjaki uvode v naše sodne odločbe, ki se glasijo: "Sodba v imenu ljudstva!", pogosto kot nekakšno navlako. Takšen pogled je res upravičen? Pri takšnih navideznih okraskih ne gre za nekaj več, za nekaj simbolnega, temveč za "dekor". Sodstvo ne izvršuje svoje funkcije ljudstvu všečno, temveč je njegova vloga v sojenju po pravu, sprejetem s strani ljudstva, in pravičnosti. Prav zato je eden izmed osrednjih simbolov sodstva in sojenja tehtnica.