Povzročanje splošne nevarnosti na avtocestah

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Pravila vožnje po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi so določena v 38. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16, v nadaljnjem besedilu: ZPrCP). Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu. Poleg tega 50. člen ZPrCP na avtocesti prepoveduje prehitevanje po desni strani. V obeh primerih je v primeru kršitve za voznika zagrožena globa v višini 120 EUR. Dejanje voznika, kot je opisano v predlogu, ZPrCP opredeljuje kot prekršek in ga v primeru ugotovitve policisti ustrezno sankcionirajo.

Za najhujše kršitve pravil cestnega prometa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16) opredeljuje kaznivo dejanje »nevarne vožnje v cestnem prometu«. Kot kaznivo dejanje je med drugim opredeljeno, če voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:

• ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
• na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
• ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.

Kdor stori takšno dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pri tem ni nujno da pride do prometne nesreče.

Posamezniki so dolžni ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. V primeru ugotovljenih kršitev pa prekrškovni organi oziroma sodišča za manj nevarna ravnanja, ki so opredeljena kot prekrški, izrekajo predpisane sankcije (globa, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila), najhujši prekrški v cestnem prometu pa so obravnavani kot kazniva dejanja, za katera lahko sodišče izreče denarno kazen ali zapor. Menimo, da obstoječe ureditve ni treba spreminjati, saj imajo pristojni organi glede na težo kršitve prometnih pravil na razpolago učinkovita sredstva za izrek sankcij oziroma kazni.

Zavedamo se, da prometna pravila kot pravne norme dosežejo svoj namen le takrat, če jih udeleženci cestnega prometa spoštujejo. V veliki večini primerov spoštovanje pravnih norm ni odvisno samo od zagrožene sankcije oziroma kazni, ampak še od številnih drugih dejavnikov (tudi od učinkovitosti nadzora).