3. 7. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
V nadaljevanju dopisa navajamo ureditev predlaganih rešitev v posameznih predpisih:
1. Glede odgovarjanja ministrstev, organov v sestavi in drugih organov in organizacij z javnimi pooblastili na vprašanja, pobude in predloge državljanov:
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju: Zakon o splošnem upravnem postopku), na podlagi katerega so dolžni postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, vsebuje V. poglavje z naslovom »Občevanje organov in strank«, ki ureja med drugim tudi ravnanje z vlogami strank in v 65. členu tudi odstop vloge, če jo prejme organ, ki za obravnavanje vloge ni pristojen.
Navedeno vprašanje ureja tudi 18. člen Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13, v nadaljevanju: Uredba o upravnem poslovanju), ki določa, da mora organ odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Organ mora na dopis odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu le-tega, če je iz dopisa razviden naslov pošiljatelja. Za zahtevnejše zadeve mora organ v tem roku izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku. Organ mora odgovarjati tudi na dopise v elektronski obliki, ki so prejeti preko enotnega državnega portala.
Nadzor nad izvajanjem Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju izvaja upravna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata RS za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo.
2. Glede natančnejše oziroma vsebinske razlage predpisov:
Uvodoma pojasnjujemo, da avtentično razlago predpisa lahko poda le tisti organ, ki je predpis sprejel. Poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13, v nadaljevanju: Poslovnik državnega zbora) v 149. do 152. členu ureja postopek za sprejem avtentične razlage zakona. Avtentično razlago zakona tako sprejme državni zbor in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta razlaga zakona je obvezna in tudi postane sestavni del zakona. Avtentične razlage ni mogoče spreminjati. Podoben postopek imajo na lokalni ravni občinski sveti, ko sprejemajo avtentično razlago občinskih predpisov, ki so jih sprejeli (statut občine, odloki). Postopek za sprejem avtentične razlage občinskega predpisa je urejen v poslovnikih občinskih svetov.
Neobvezno razlago ali pojasnilo pa lahko podajo pripravljavci zakonov – ministrstva.
Vsak predlog zakona mora biti pripravljen kot določa 115. člen Poslovnika državnega zbora. Predlog zakona vsebuje naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega: oceno stanja in razloge za sprejem zakona; cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona; oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva; navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil državni proračun že sprejet; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske unije; presojo posledic na posamezna področja, in sicer presojo administrativnih posledic, presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike, presojo posledic na gospodarstvo, presojo posledic na socialnem področju, presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja in presojo posledic na druga področja; prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona; navedbo, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles. Kadar se predlagajo spremembe ali dopolnitve zakona, predlagatelj priloži predlogu zakona tudi besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve.
V obrazložitvi se pojasni vsebina in namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev.
Če predlog zakona ne vsebuje navedenih sestavin, državni zbor predlagatelja pozove, da predlog dopolni. Če predlagatelj najpozneje v 15 dneh po pozivu predloga zakona ne dopolni, se šteje, da predlog zakona ni bil vložen.
Predlogi zakonov so objavljeni na spletnem pod-portalu E-demokracija, po vložitvi v parlamentarno proceduro pa tudi na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.
Na podlagi navedenega so obrazložitve k posameznim členom podane že v predlogu zakona. Ne glede na navedeno, pa mora tudi pristojno ministrstvo, ki je pripravilo predlog zakona, pripraviti natančno in vsebinsko obrazložitev členov, če je za to zaprošeno. Natančnost pojasnila je pogosto odvisna tudi od natančnosti vprašanja in podatkov, ki jih je posredovala stranka, ki prosi za pojasnilo. Stranke pogosto zaprosijo ne le za razlago določb predpisov, temveč tudi za mnenje o konkretnih primerih, za kar pa ministrstvo ni pristojno, saj tudi ne razpolaga z vso relevantno dokumentacijo. Organi v sestavi ministrstev (npr. inšpektorati) ne podajajo pojasnil v zvezi s predpisi, temveč nadzirajo uporabo oziroma izvajanje predpisov.
Ministrstva prav tako ugotavljajo, da stranke ne obiskujejo njihovih spletnih strani, na katerih so objavljeni odgovori na določena vprašanja. Mnoga pojasnila je tako mogoče dobiti že na spletnih straneh ministrstev.
3. Glede predložitve predlogov podzakonskih predpisov skupaj s predlogom zakona:
Na podlagi Resolucije o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/09, v nadaljevanju: Resolucija o normativni dejavnosti) in Navodila za izvajanje Poslovnika Vlade Republike Slovenije pripravljavci zakonov že sedaj ob pripravi predlogov zakonov predložijo še osnutek podzakonskega predpisa kot del gradiva. Predlog zakona ni končno besedilo zakona, saj bo ta po vložitvi v parlamentarno proceduro in po sprejemu amandmajev v Državnem zboru RS spremenjen in dopolnjen, zato je kot del gradiva predloga zakona mogoče priložiti le osnutek in ne predlog podzakonskega predpisa. Prav tako se postopek za sprejem predloga podzakonskega predpisa razlikuje od postopka za sprejem predloga zakona, saj ga izda Vlada Republike Slovenije ali pristojni minister.
4. Glede sodelovanja javnosti pri pripravi predlogov predpisov:
Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja že Resolucija o normativni dejavnosti, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Ta med drugim določa, da je pri vključevanju javnosti treba upoštevati: načelo pravočasnosti, načelo odprtosti, načelo dostopnosti, načelo odzivnosti, načelo transparentnosti in načelo sledljivosti (v resoluciji so načela pojasnjena).
Po minimalnih priporočilih omenjene resolucije mora sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov trajati praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun); pripraviti je treba ustrezno gradivo, ki vsebuje povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje; po končanem postopku sodelovanja je treba pripraviti poročilo o sodelovanju, s predstavitvijo vpliva na rešitve v predlogu predpisa; poziv k sodelovanju je treba izvesti na način, ki bo zagotovil odziv ciljnih skupin in strokovnih javnosti ter obveščenost najširše javnosti; oblikovati je treba liste subjektov, katerih sodelovanje pri pripravi predpisov določa zakon in subjektov, ki se ukvarjajo s področjem, zaradi kontinuiranega sodelovanja in obveščanja.
Kot dodatno naj navedemo še, da je Ministrstvo za javno upravo vzpostavilo spletni pod-portal E-demokracija, ki preko sistema IPP (informacijska podpora priprave predpisov) omogoča objavljanje predlogov predpisov v različnih fazah njihove priprave. Tako je E-demokracija postala glavno orodje za obveščanje javnosti o tem, da je posamezen predpis v postopku nastajanja, v kateri fazi postopka se predlog nahaja in kakšni so predvideni roki sprejetja.
Prav tako spletni pod-portal E-demokracija s preprostim orodjem obiskovalcu spletne strani omogoča komentiranje in pisanje predlogov ter jih pošilja neposredno na ministrstvo, ki je pristojno za pripravo predpisa.
Na podlagi navedenega ugotavljamo, da so predlagane rešitve v predlogu 8310-152: dolžnosti javne uprave že urejene v različnih predpisih in z možnostjo sodelovanja državljanov na spletnem pod-portalu E-demokracija, zato menimo, da glede teh predlogov ni potrebno uvesti nadaljnjih postopkov.
Morda bi morali obveznost odgovarjanja na pošto določiti za vse, ki so na državnih jaslih. Poznam občino, kjer uradniki več let ne odgovarjajo na pošto..
Čuden predlog. Po moje bi morali biti predpisi napisani tako, da jih normalno inteligenten človek razume brez razlage. Če bo razlago pisal isti organ, kot je pripravljal zakon, razlaga ne bo nič bolj razumljiva, tako da je to izguba časa in denarja
Kot zadeve razumem jaz, predpise in zakone pišejo tako, da so čimbolj nerazumljivi in rabijo kup pravnikov že za pripravo. Potem ob izvajanju rabijo pravnike za tolmačenje, Ob pritožbah enako. Skratka, že ob pripravi si naredijo delo pri državnih jaslih za v naprej.
Dober predlog. Hkrati se bo videlo tudi znanje in razumevanje dela javnih uslužbencev. Lp
Zelo konstruktivni predlogi glede na to, da je slovenska zakonodaja popolna zmeda ali zlepljenka sestavljena iz vsebin in dopolnitev kakor se jih kdo spomni. Rezultat je popolna nejasnost in birokracija v kateri uradniki pazijo le na to, da ne naredijo kakšne formalne napake; vsebina je praviloma nepomembna.
Ker gre za več pobud pojdimo kar po vrsti:
Predlagam Vladi, da določi, da so ministrstva, organi v sestavi in drugi organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžne odgovarjati na vprašanja, pobude in predloge državljanov, ki se nanašajo na razlage predpisov z njihovega področja ali nasploh na njihovo področje delovanja ali ga odstopiti drugemu pristojnemu ministrstvu , če ugotovijo, da se vprašanje nanaša na področje, ki ni v njihovi pristojnosti. Temu namreč ni tako..
V evropskem pravu poznamo ti »zavezujočo informacijo« ; vsak državljan se ima pravico obrniti na pristojni organ, da mu posreduje informacijo glede predvidenega postopka oz. dejanja organa, ki bo izdal odločitev oz. izvedel oblastno dejanje (odločba je zastarel in neustrezen ter preozek termin). Taka informacija je lahko zavezujoča ali pa tudi ne, (kar mora biti v vsakem primeru navedeno), v vsakem primeru pa velika pomoč pri odločanju posameznika ali podjetja z državnimi organi. Če informacija ni obvezujoča je njegova prednost v tem, da se stranka lahko vedno sklicuje na dobrovernost, kar je v evropskem pravu oz pri izvajanje evropskih uredb velikanskega pomena, saj se te pogosto sklicujejo na pravičnost oz legitimna pričakovanja stranke; gre torej za to kaj lahko stranka legitimno in razumno pričakuje! Nobena odločitev države namreč ne more iti preko legitimnih in razumnih pričakovanj. Tako je v evropskem pravu, ki je tudi naše pravo, ampak naša birokracija ga ne razume. Po mojih bogatih izkušnjah sem bil sicer enkrat deležen lokacijske informacije, ki pa je bila potem v celoti zanikana in šele po tožbi mi je bilo ugodeno, za državo pa cca 1000EUR stroškov. Naj omenim še, da mi je na povpraševanje po mailu o tem predpisu kar šest upravnih organov odgovorilo tako, kot sem predpis razumel jaz, le moj »upravni organ« je vztrajal pri svojem.
V izogib takšnim težavam predlagam, da so obrazložitve posameznih členov predpisov vsebinske, in ne zgolj prepis določila, kot je navada, tako da bo iz gradiv, če že ne iz določbe, mogoče doumeti, kaj je mislil predlagatelj, ko je določbo pisal.
V obrazložitvi naj bodo razlogi za določbo, kakšen problem rešujemo oz kaj spreminjamo (na boljše). Povezave z drugimi predpisi in ali potrebujemo izvedbeno določbo/e (podzakonski akt k temu členu. Prav nič pa ne potrebujemo ponavljanja člena saj to potem pomeni, da tega člena sploh ne rabimo, ker je sam sebi razlog! Podobno kot birokracija sama sebi dela delo.
Predlagam, da so vsi podzakonski akti, ki jih običajno zakon prelaga v prihodnost (npr. minister lahko določi podrobnejše... karkoližepač) , predloženi skupaj z gradivom, ki ga obravnava zainteresirana javnost, Vlada in DZ.
Današnja praksa je žal taka, da so podzakonski akti prosti spisi. Dejansko pa bi moralo biti tako, da bi bil podzakonski akt vezen na točno določene člene in jih podrobno urejati tako, da bi se vedelo kateri člen zakona kakšna določba podzakonskega akta dopolnjuje. Ni problem če je podzakonski akt obsežen, če vemo katere člene zakona dopolnjuje. V praksi pa je tako, da uradnik sploh ne loči zakona od pravilnika zanj velja »predpis je predpis«, kot so mu dejali nadrejeni. Če želiš res kaj urediti moraš uradniku najprej sploh pojasniti predpise mu povedati kaj velja in kaj naj naredi.
Predlagam, da Vlada določi minimalne kriterije v zvezi s sodelovanjem javnosti pri sprejemanju predpisov. Določi naj, da so stališča predlagatelja do pripomb in predlogov javnosti v zvezi z rešitvami v predpisu v pripravi, obvezna in da jih je treba javno objaviti.
To je nujno saj sicer sodelovanje javnosti nima nobenega učinka in nobenega pomena- zgolj okrasek ali pesek v oči.