19. 7. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Analiza obstoječega stanja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZVPNPP) določa, da so nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka. Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15; v nadaljnjem besedilu: ZVPot) pa določa, da oglaševanje blaga in storitev ne sme biti nedostojno ali zavajajoče in da je zavajajoče oglaševanje, ki je namenjeno potrošnikom, zavajajoča poslovna praksa v skladu z ZVPNPP.
ZVPot zahteva, da mora podjetje pri označevanju izdelkov potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Nadalje ZVPot določa, da v kolikor oglaševalsko sporočilo obsega posebne ponudbe (popusti, premije, darila in podobno) morajo biti le te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev pa dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni. Nenazadnje pa ZVPot tudi določa, da morajo biti pogodbeni pogoji jasni in razumljivi, da je nejasna določila treba razlagati v korist potrošnika in da podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika.
V nadaljevanju tudi povzemamo obstoječo ureditev prepovedi nepoštenih poslovnih praks. Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka. Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov. Ob tem je potrebno poudariti, da Sodišče Evropske unije v ustaljeni sodni praksi razume povprečnega potrošnika kot običajno (razumno) obveščeno, razumno pozorno in pazljivo osebo (v določenem družbenem, jezikovnem in kulturnem prostoru).
Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče ali agresivne. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praska se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če podjetje v določenem primeru ob upoštevanju vseh značilnosti in okoliščin ter omejitev sredstva komuniciranja izpusti bistvene informacije, ki jih glede na dejanske okoliščine povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, in tako povzroči ali utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Za zavajajočo opustitev se šteje tudi, če podjetje prikriva ali nejasno, nerazumljivo, dvoumno ali ob neprimernem času navede bistvene informacije ali če podjetje ne opredeli komercialnega namena poslovne prakse ali če ta ni razviden iz njene vsebine.
Po ZVPot lahko Tržni inšpektorat RS ali drug pristojni inšpekcijski organ z odločbo podjetju začasno prepove oglaševanje blaga ali storitev, če ugotovi, da podjetje oglašuje blago ali storitve na nedovoljen način, ZVPNPP pa daje inšpekcijskemu organu pristojnost, da podjetju z odločbo prepove uporabo nepoštene poslovne prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ne glede na obliko krivde podjetja, prav tako pa lahko podjetje in odgovorno osebo v primeru kršitev ZVPot in ZVPNPP denarno kaznuje za prekršek.
Poleg tega pa ZVPNPP tudi izrecno določa, da ta zakon ne posega v zakon, ki ureja kazniva dejanja, zato je poslovanje (in oglaševanje) podjetij podvrženo tudi nadzoru državnega tožilstva in sodišč. V njihovi pristojnosti je presoja, ali gre morebiti za kaznivo dejanje goljufije, poslovne goljufije, preslepitve kupcev oziroma ali je mogoče dejanski stan subsumirati pod zakonske znake kakšnega drugega kaznivega dejanja.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost S predlogom 8307-151 se predlaga dodatno reguliranje ponudbe ponudnikov spletnih strani s popusti.
Glede na predstavljeno obsežno normiranje zadevnega področja menimo, da dodatna regulacija ni potrebna. V veljavni zakonodaji je namreč že zajeta generalna prepoved zavajajočega oglaševanja in nepoštenih poslovnih praks, prav tako pa so tudi določeni organi, pristojni za nadzor, in predpisane ustrezne (kršitvi sorazmerne) sankcije (tako globa kot tudi upravna prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse) za kršitelje (tako za samo podjetje, ki uporablja nepoštene poslovne prakse, kot tudi za odgovorno osebo)
Na koncu pa bi želeli potrošnike opozoriti, da se predstavljena ureditev nanaša na nacionalno oziroma EU zakonodajo in da imajo organi pristojnost nadzirati zgolj oglasna sporočila in poslovne prakse podjetij iz EU, zato dodatna previdnost v razmerjih s podjetji iz tretjih držav ni odveč.
Glede na zgoraj navedeno na ministrstvu menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.