3. 7. 2017
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi s problematiko nerazglašenih oporok na okrajnih sodiščih v Sloveniji menimo, da veljavna zakonodaja in veljavne določbe, urejene v Obligacijskem zakoniku (OZ), omogočajo učinkovito izvrševanje ustavne pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave RS.
Povrnitev škode, ki je upravičenim dedičem nastala zaradi nerazglašenih oporok na okrajnih sodiščih v Sloveniji, urejajo splošna pravila obligacijskega prava, pri čemer je primarni zahtevek dedičev, če se naknadno najde oporoka, dednopravni zahtevek oziroma dediščinska tožba na podlagi 223. člena Zakona o dedovanju. Enako velja, da lahko stranka v pravdi uveljavlja svoje pravice po pravnomočnosti zapuščinskega postopka, če je izpolnjen kakšen razlog za obnovo postopka. Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. V primeru oporočnega dedovanja je tako v Zakonu o dedovanju določeno specialno pravilo, da začne takšen zastaralni rok teči šele z razglasitvijo oporoke.
Brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v prvem odstavku 1. člena določa, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Po drugem odstavku 2. člena ZBPP se lahko BPP odobri kot redna, izredna, nujna ali posebna. Oblika dodelitve BPP je vezana na izpolnitev z zakonom določenih finančnih kriterijev ter drugih vsebinskih pogojev (kot npr. verjetnost za uspeh in pomen, ki ga ima zadeva za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je njen pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena). Vsakdo, ki izpolnjuje zakonske pogoje, je lahko upravičen do brezplačne pravne pomoči.
Glede povračila stroškov, ki utegnejo nastati v zvezi z zahtevki dedičev zaradi nerazglašenih oporok, menimo, da so ti stroški lahko predmet zahtevka za povrnitev škode po 26. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Ob tem še dodajamo, da lahko oseba, ki meni, da ji je zaradi ravnanja sodišča zaradi nerazglašene oporoke nastala škoda, na podlagi 14. člena Zakona o državnem pravobranilstvu vloži zahtevek pri Državnem pravobranilstvu, ki bo skušalo sporno razmerje rešiti na sporazumen način. Ob tem izpostavljamo, da vložitev tovrstnega zahtevka ni procesna predpostavka za vložitev tožbe. Podrobnejše informacije glede vložitve zahtevka so dostopne na spletnih straneh sodišč.