19. 7. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V primerih občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti.
Na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljnjem besedilu ZEPDSV) pa morajo delodajalci evidence (tudi delovnega časa) voditi tudi za delavca, za katerega se v smislu ZEPDSV šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
Inšpektorat RS za delo je inšpekcijski organ, ki ima pooblastila in pristojnosti opredeljene z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14, v nad.: ZlD-1). V skladu z 2. členom ZID-1 inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno:
varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk. Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.
Pooblastila in ukrepi Inšpektorata RS za delo so torej določeni v ZlD-1, subsidiarno se za vprašanja, ki niso določena v ZlD-1, uporabljata tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in 40/14, v nad.: ZIN) in Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 3 spr.), materialni predpisi pa nato določajo delovno področje organa.
Ob tem pojasnjujemo, da ZDR-1 izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, razen če tako določa zakon (13. člen ZDR-1). ZDR-1 določa tudi pravne posledice - v kolikor so v konkretnem razmerju elementi delovnega razmerja podani, se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja domneva, da delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi obstaja, čeprav med strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi (18. člen ZDR-1). Delavec ima možnost, da v sodnem sporu uveljavlja obstoj delovnega razmerja in zahteva priznanje pravic iz tega naslova, Inšpektorat RS za delo pa ima pooblastilo, da delo do odprave nepravilnosti prepove in v prekrškovnem postopku izreče globo.
Z vsem navedenim je materija iz predloga že zakonsko urejena, nadzor nad opravljanjem začasnega dela dijakov in študentov vzpostavljen, zato menimo, da »predlog 8289-143: Uzakonjeno sodelovanje delovne inšpekcije s ŠS« ni primeren za nadaljnjo obravnavo.