Nesprejemljiv, nedopusten nespodoben davek na pokojninsko rento

Odziv Ministrstva za finance

V zvezi s prejetim predlogom, s katerim se v povezavi z obdavčitvijo pokojninske rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predlaga sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2), uvodoma splošno in z vidika davčne politike navajamo, da je pri presojanju davčne ureditve sistema obdavčevanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) treba upoštevati vse faze sistema, tj. davčno obravnavo vplačil premij, doseženih dohodkov pokojninskega sklada in izplačil iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), s katerim je bil s 1.1.2000 uveden sistem PDPZ, je bilo med drugim urejeno tudi vplačevanje premij za PDPZ in davčne olajšave. Slednje so bile z reformo davčnega sistema s 1.1.2005 urejene v davčnih predpisih, določbe ZPIZ-1, ki so se nanašale na dohodnino, pa so se s 1.1.2005 prenehale uporabljati. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-1 (ki se je začel uporabljati 1.1.2005) in nato tudi v ZDoh-2 (ki se je začel uporabljati 1.1.2007) je bila olajšava določena na način, kot je bila določena v ZPIZ-1.

Na splošno po veljavnem sistemu velja, da:

• se premije PDPZ, ki jih delodajalec vplačuje za delojemalca, do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oziroma da lahko rezident za premije PDPZ do določene višine zmanjša svojo davčno osnovo (2. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. odstavek 117. člena ZDoh-2);
• se delodajalcu, ki vplačuje premije PDPZ v korist delojemalcev prizna zmanjšanje davčne osnove/davčna olajšava v določeni višini (65. člen ZDoh-2 in 58. člen ZDDPO-2);
• se od dohodkov pokojninskih skladov, ki zbirajo in upravljajo sredstva iz naslova PDPZ, ne plača davek od dohodkov pravnih oseb (61. člen ZDDPO-2);
• so premije PDPZ, ki jih vplačuje delodajalec za delojemalca in ki se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oproščene plačila prispevkov za socialna zavarovanja (1. odstavek 50. člena ZZVZZ, 10. člen ZSDP-1 in 135. člen ZUTD vsi v povezavi s 3. odstavkom 144. člena ZPIZ-2);
• se v davčno osnovo za odmero dohodnine od izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ, v enkratnem znesku, všteva celotno izplačilo, v davčno osnovo od pokojninskih rent iz naslova omenjenega zavarovanja pa le 50% dohodka (3. odstavek 42. člena ZDoh-2).

Izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ v enkratnem znesku, se obdavčujejo kot drugi dohodek, izplačila pokojninskih rent iz naslova PDPZ pa kot dohodek iz zaposlitve po ZDoh-2.

Z novelo ZDoh-2H, ki je začela veljati s 1.1.2011, je bila – še preden so začeli prvi zavarovanci iz PDPZ prejemati dodatno starostno pokojnino iz naslova navedenega zavarovanja, ali zahtevati izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku – določena ugodnejša davčna obravnava pokojninskih rent v primerjavi z izplačilom odkupne vrednosti v enkratnem znesku. V davčno osnovo za obdavčitev z dohodnino se v primeru omenjenih in primerljivih pokojninskih rent iz tujine tako vključuje le 50% dohodka.

Z manj ugodno davčno obravnavo izplačil odkupne vrednosti v enkratnem znesku se je želelo destimulirati izplačevanje v enkratnem znesku in spodbuditi izplačevanje v obliki pokojninske rente, saj je namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavljati socialno in materialno varnost posameznika po upokojitvi. Ker pokojninske rente zagotavljajo dohodek za starost v obliki rednega dohodka skozi daljše časovno obdobje, so primernejše za zagotavljanje socialne varnosti za starost. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti za starost se tako spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave.

Ob izplačilu pokojninske rente, izplačane na podlagi PDPZ se plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %, zavezancem pa je dana možnost, da se odločijo za znižano stopnjo akontacije dohodnine od tega dohodka, in sicer največ na 16%, če ocenijo, da je akontacija dohodnine po stopnji 25 % previsoka glede na letno odmerjeno dohodnino. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni. O svoji odločitvi mora zavezanec obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka.

Menimo, da je zgoraj opisana davčna obravnava ustrezna in da upokojenci niso neupravičeno davčno obremenjeni na pokojninski renti, za katero so varčevali v času službovanja, kot je navedeno v predlogu.