Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Izvršitev obsodb

3256 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Zelo dobro bi bilo, ko bi se dalo urediti, da bi bili obsojeni kaznovani tako, kot jim je izreklo sodišče, ne glede na bolezen, saj imajo v zaporih tudi zdravnika. Ne vem kdo vpliva za zavlačevanje, da se izognejo kazni. Pri nas je toliko goljufije in tatvin predvsem od ljudi na položajih, a na večjem položaju je, manj kazni dobi ali jo celo odnese brez nje. Če ne bi bilo toliko tega, bi verjetno res lahko imeli drugo Švico, ki nam je bila ob plebiscitu obljubljena. Nekako pa menda vendarle vlada lahko vpliva na to in ne, da je potrebno predlagati še kam drugam.

21 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR O oxineva 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


5. 6. 2017

Odziv Ministrstva za pravosodje

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F) je prinesel normativne spremembe na področju urejanja instituta odložitve in prekinitve prestajanja kazni zapora. S spremembo 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju zakon) se je dotedanji tim. zdravstveni razlog za odlog prestajanja kazni, ki je v praksi zaradi normativne ohlapnosti dopuščal tudi možnost zlorabe tega instituta, nadomestil z razlogom, da je odlog dopusten samo zaradi bolnišničnega zdravljenja obsojenca. Sprememba tako določa nedvoumno okoliščino, ki opravičuje odlog nastopa prestajanja kazni, in pomeni poenostavitev postopka odločanja o odlogu kazni iz navedenega razloga, saj se je po prejšnji ureditvi zmožnost nastopa kazni zaradi hujše bolezni ugotavljala tudi z izvedenci medicinske stroke, kar je postopke odločanja zavlačevalo. Kljub navedenemu sprememba ne posega v pravico obsojenca do ustreznega zdravstvenega varstva, saj zdravstveno oskrbo v zavodih za prestajanje kazni zapora zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, poleg tega pa se zdravstvena dejavnost za obsojence lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih domovih zunaj zavoda.

Nadalje pojasnjujemo, da je bilo pred novelo ZIKS-1F obsojencu dopustno prekiniti kazen zapora, če je obsojenec zaradi hujše bolezni ni bil zmožen prestajati. Po sprejemu novele ZIKS-1F pa je kazen dopustno prekiniti le, če zavod obsojencu v konkretnem primeru, glede na njegove zdravstvene potrebe, ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. S takšno spremembo se je središče odločanja o prekinitvi kazni od zmožnosti obsojenca, da kazen prestaja, premaknilo na razmerje med zdravstvenimi potrebami obsojenca v konkretnem primeru in zmožnostmi konkretnega zavoda. Z vsemi navedenimi spremembami se je polje še dopustne prekinitve izvrševanja kazni zapora zamejilo na primere presoje v konkretnih primerih glede zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe obsojencu v času izvrševanja kazni zapora.

Poleg navedenih normativnih sprememb na področju razlogov za odložitev oziroma prekinitev prestajanja kazni, se je z novelo ZIKS-1F določilo tudi nove mehanizme, namenjene preprečevanju morebitnih zlorab teh institutov. Novela ZIKS-1F obsojencu za namen odložitve oziroma prekinitve prestajanja kazni zapora nalaga obveznost, da potrdilo o obstoju razlogov za odložitev oziroma prekinitev prestajanja kazni predloži vsak mesec in, da je potrdilo izdano na posebnem obrazcu, posebej določenem s pravilnikom.

Poleg navedenih mehanizmov, se je z novelo ZIKS-1F sodišču oziroma direktorju zavoda, v postopkih odločanja o odložitvi oziroma prekinitvi kazni zapora, zagotovilo tudi posebno zakonsko možnost, da v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije (tretji odstavek 25. člena ter šesti odstavek 82. člena zakona).

Glede na vse navedeno Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je bila z zadnjo spremembo zakona odpravljena dotedanja prevelika normativna ohlapnost, v povezavi s tem pa ocenjujemo veljavno normativno ureditev kot ustrezno, saj se je možnost zlorab instituta odložitve izvrševanja kazni oziroma prekinitve kazni bistveno zmanjšala.

Priloge:

Komentarji