Postavitev vetrnih elektrarn

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo se zaveda pomembnosti izrabe vetrne energije, zato je izkoriščanje energije vetra, poleg drugih obnovljivih virov energije, obravnavano tako v veljavnem Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (v nadaljevanju: AN OVE), kot tudi v reviziji dokumenta, ki je že pripravljen (čaka se samo še na pozitivno mnenje Ministrstva za okolje in prostor glede okoljskega poročila, potem gre revidiran AN OVE v javno obravnavo).

V reviziji AN OVE sta razdelana dva scenarija in sicer t.i. sončni ter vetrni scenarij, po katerih naj bi dosegli v Sloveniji 27 % delež obnovljivih virov energije do leta 2030. Sončni scenarij naj bi večjo pozornost posvečal izrabi sončne energije ter do leta 2020 predvideva izgradnjo dodatnih 52 MW vetrnih elektrarn. Tako imenovani vetrni scenarij predvideva do leta 2020 izgradnjo 102 MW vetrnih elektrarn, v kar so vključeni projekti velikih (nad 5 MW), srednjih (1-5 MW) in malih vetrnih (pod 5 MW) elektrarn. V obdobju do leta 2030 pa je v sončni varianti potrebna izgradnja 231 MW vetrnih elektrarn, v vetrni varianti pa celo 411 MW vetrnih elektrarn.

V tem obsegu je izgradnja časovno izvedljiva.

Potencialna območja za vetrne elektrarne nad 5 MW so:

V okviru AN OVE se do leta 2030 izvedejo projekti na lokacijah brez bistvenih vplivov na okolje.