Ukinitev dodatka k plači - povečan obseg dela

4784 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Vladi R Slovenije predlagam, da ukine javnim uslužbencem dodatek k plači - povečan obseg dela.

Navedeno se vse bolj uporablja za umetno zvišanje plač vodilnih delavcev. Posledično je to iskanje obvodov v sistemu plač in nagrajevanja v javnem sektorju. Dobro opravljeno delo zasluži dodatek - delovna uspešnost, povečan obseg dela - pa je nadurno delo.

Navedeno utemeljujem s tem, da so izdelani normativi (npr. pregled pacienta pri zdravniku traja najmaj 5 minut). V kolikor se ti normativi kršijo oz. zvišujejo trpi kvaliteta dela. Nihče ne more opravljati dveh del naenkrat lahko pa najprej eno in nato še drugo (nadurno!).

Vsi bi imeli radi višje plače. Žal pa dodatek - povečan obseg dela dobivajo le vodilni delavci.

Že gen. direktor ZPIZ-a g. Papež pove, da je povprečna starostna pokojnina bila lani manjša kot l. 2012 čeprav so ob pokojninski reformi obljubljali, da do tega nikakor ne bo prišlo. Vzrok je v prenizkih plačah in posledično nizkih pokojninah.

Navedeno lahko pojasnim s konkretnim primerom. Direktor je lani dobil 4.200 € dodatka za povečan obseg dela, njegov pomočnik 3.000 € dodatka, drugi 2.000 € itd. Le tisti povsem "navadni" delavci niso dobili ničesar dasi so bili na razpolago 24 ur na dan, vse dni v letu. Na njih se je predvsem varčevalo.

Kako je to destimulativno za mlade delavce na 670 € mesečne neto plače; kako vse to vpliva na notranje odnose, zaupanje in vzdušje v kolektivu je škoda izgubljati besede.

Kje je tu dejansko varčevanje v javnem sektorju, morala in etika pa je že drugo vprašanje.

Odgovor

6. 6. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v 22. e členu določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem ali javnim uslužbencem, pooblaščenim za organizacijo dela, ki ga lahko skleneta za daljše obdobje. Uporabniki proračuna lahko izplačujejo sredstva za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela le, če imajo za ta namen na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, in sredstev za posebne projekte. Razen navedenih virov, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, se na podlagi prve točke 3. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence lahko zagotavlja del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega tudi iz sredstev projekta, ki so predvidena v finančnem načrtu uporabnika proračuna.

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v 2. členu določa pogoje in merila, pod katerimi se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v posameznem mesecu, in sicer v primerih, ko javni uslužbenec opravi povečan obseg dela pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna ter v primerih, ko javni uslužbenec opravi povečan obseg dela v okviru sodelovanja pri izvajanju posebnega projekta, za katerega so zagotovljena dodatna sredstva.

Posebni projekti, za izvajanje katerih je dovoljeno izplačevati del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, se za javne uslužbence določijo z aktom vlade, za javne uslužbence drugega državnega organa pa z aktom tega državnega organa, če so za to zagotovljena namenska sredstva v proračunu.

Menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Uradni odgovor Ministrstva za javno upravo

Komentarji

anekdota 11. 3. 2017 | 09:47

Ja, to izgleda tudi takole:

Inštitucija ima zaposlene, ki niso sposobni opravljati delovnih nalog za katere so v prvi meri sploh dobili zaposlitev. Najemejo privatno svetovalno podjetje, kateremu drage storitve plačujejo iz davkoplačevalskega denarja. Prvotno zaposleni v podjetju pa imajo vklopljen mobitel na stroške davkoplačevalskega denarja, na katerem občasno opravijo razgovor s svetovalnim podjetjem, urico ali dve po delovnem času, in zato si izplačujejo visoke dodatke k plači, vključno s siceršnjo visoko plačo; in to počno tudi nadzornimi v podjetju; zato se okoliščine ne spremenijo. Posplošeno povedano seveda.

Dokler ne bodo na delovnih mestih v javni upravi itn taki ljudje, ki so v prvi meri moralno predani družbi in šele nato lastnemu pohlepu, bo davkoplačevalski denar še naprej neupravičeno odtekal.

Kadar ni zadovoljive morale zaposlenih in predvsem vodilnih, so varovalke, nadzor, odgovornost, transparentnost, ostra zakonodaja, preveč birokaracije in stroškovno dosledno opravljeni cilji, očitno zelo potrebni.
I Ivan Peter Benko 8. 3. 2017 | 14:37

Sindikalist zdravstva je par dni nazaj med svojim pripovedovanjem navedel tudi nagrajevanje zaradi starosti. Verjetno zaradi dviga pokojninske osnove?
z znalček 8. 3. 2017 | 12:13

Mislim, da je narobe ukiniti institut povečanega obsega, ker ga nekje zlorabljajo. Treba je preprečiti zlorabo instituta, ne pa ga ukiniti. Meni se zdi prav, da če nekdo več in bolje dela, je za to nagrajen.
- D DavidS 8. 3. 2017 | 20:57
  
  Torej se vam zdi prav, da nekdo za nepolno zaposlitev prejema polno plačo, če pa je slučajno kdaj celo polno zaposlen, pa naj dobi še dodatno nagrado?
  
  To mi je nekako podobno grškim dodatkom za pravočasen prihod na delo...
- h hales 11. 3. 2017 | 07:07
  
  Komentar je izbrisal avtor komentarja.
- h hales 11. 3. 2017 | 07:08
  
  Ravno o tem je govoril Znalček.
  
  Preprečiti nepravilnosti, ne kaznovati vseh, zaradi nekaj posameznikov.
- D DavidS 11. 3. 2017 | 08:36
  
  Kako kaznovati?
  
  Dajte mi prosim razložiti, v katerih primerih je tak dodatek upravičen.
  
  Drugače rečeno, kako lahko nekdo, ki je polno zaposlen, kakovostno opravi povečan obseg dela brez nadur?
a andrejček 6. 3. 2017 | 19:51

imaš napačne podatke o tem, da dodatek za povečan obseg dela dobivajo samo šefi...
- D DavidS 6. 3. 2017 | 20:43
  
  V bistvu to niti ni pomembno - dodatek je obvoz mimo pravil. Če lahko nekdo (pa naj bo šef ali delavec) povečan obseg dela opravi v rednem delovnem času to pomeni, da ni doslej bil polno zaposlen.
  
  Če za to potrebuje nadure, se naj le-te izplačajo po predpisih.
- S Sony Globokar 7. 3. 2017 | 14:16
  
  Kup dela - nadure, dobro opravljeno delo - delovna uspešnost, izredno sposoben delavec - napredovanje na delovnem mestu hierarhično (v nazivu in razredih), dosegljivost 24 ur na dan - stalna pripravljenost. Bo to O.K.
- S Sony Globokar 7. 3. 2017 | 20:52
  
  4.200 €, 3.000 €, 2.000 €.....
- P PredlagateljA 22. 3. 2017 | 11:21
  
  Točno tako! Povečan obseg dela lahko pomeni zgolj in edino to, da je delo v nekem trenutku tako obsežno, da ga ni mogoče opraviti v rednem delovnem času.
  
  Občasno oz izjemoma lahko pride do take situacije in v tem primeru se pač plačajo nadure.
  
  Povečan obseg dela, ki ga je mogoče opraviti v rednem času, je samo po sebi v nasprotju in pomeni zgolj to, da delavci javne uprave v tem organu/enoti nimajo dodeljenega dovolj dela.
  
  Za inovativnost, dobre predloge, da nekdo v nekem trenutku vloži nadpovprečen napor in podobno obstaja delovna uspešnost, in kot je predlagatelj rekel, izjemne delavce lahko direktor/vodja izredno napreduje...5% delavcev na leto.

Ukinitev dodatka k plači - povečan obseg dela

Odgovor

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 4. 3. 2017 | 21:20:49

Ukinitev dodatka k plači - povečan obseg dela

Komentarji

Registracija

Registracija