3. 5. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Vsak posameznik lahko izbira med operaterji in se prostovoljno odloči, s katerim operaterjem bo sklenil naročniško pogodbo. S podpisom pogodbe se med posameznikom (naročnikom) in operaterjem vzpostavi pogodbeno razmerje, ki je urejeno z naročniško pogodbo, morebitnimi aneksi, splošnimi pogoji poslovanja ter cenikom storitev. Cene posamezne storitve, vključno s ceno za primer prekinitve pogodbenega razmerja, je v pristojnosti operaterja.
V skladu z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo in 64/16 - odl. US) splošni pogoji, ki jih določi operater, bodisi da so vsebovani v formalni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenima strankama in praviloma zavezujejo tako kot ti. Splošni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na običajen način ter zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Tudi drugi odstavek 22. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) določa, da potrošnika zavezujejo pogodbeni pogoji, če je bil z njihovim celotnim besedilom seznanjen pred sklenitvijo pogodbe.
O vsaki spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, morajo biti naročniki v skladu z drugim odstavkom 129. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B, 54/14 - odl. US in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1) obveščeni najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo, razen če je sprememba pogojev, določenih v naročniški pogodbi, potrebna zaradi uskladitve z ZEKom-1 oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, v istem roku pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo.
Poleg tega morajo operaterji navesti vse informacije, vključno s ceno ali načinom zaračunavanja cene. V kolikor operater ne poda vseh informacij (vključno s ceno ali načinom izračunavanja cene) ali so le te neresnične in bi s tem zavajal ali utegnil zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, bi lahko predstavljalo zavajajočo poslovno prakso, ki je v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07) prepovedana in sankcionirana. Za inšpekcijski nadzor je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Kakršna koli prepoved zaračunavanja prekinitve poslovnega razmerja med dvema strankama bi lahko pomenila omejevanje trga z oblastnimi akti ali dejanji, kar pa je v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US, 63/13 - ZS-K, 33/14 in 76/15; v nadaljnjem besedilu: ZPOmK-1). Določba 64. člena ZPOmK-1 namreč določa, da vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu. Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu se štejejo splošni in posamični akti in dejanja, s katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca.
Glede na zgoraj navedeno na ministrstvu menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
No, dejstvo je, da so stroški prekinitve naročniškega razmerja znani vnaprej in se nahajajo na ceniku operaterja.
Pod črto si je potrošnik sam kriv, če nasede raznim akcijam v slogu "prvih šest mesecev le 1 EUR", kakor tudi če se nekje veže za 24 mesecev za neko ugodnost. Žal ljudje prepogosto vidijo le to, kar imajo pred nosom, korak ali dva naprej pa ne znajo razmišljati.
In potem so vsi drugi krivi, in je treba sprejemati zakone, ki nas zaščitijo pred lastno nepremišljenostjo.
Tukaj namreč ne gre za nek drobni tisk ali nekaj skritega, česar nepoučen potrošnik ne bi vedel. Stroški prekinitve naročniškega razmerja so v ceniku, ki je sestavni del naročniške pogodbe.
David, potemtakem lahko gremo kar nazaj v kameno dobo, ker pač vsak ponudnik prepogosto postavlja kriminalne pogoje.
Današnji svet je močno prepleten s telekomunikacijami ter z IT-jem. Brez dostopa do njiju si odrezan, "odpadek".
Kdo pa pravi, da se je treba tem storitvam odpovedati?
Potrebno pa je upoštevati tudi stvari kot so stroški odpovedi v odločitvi o tem, katerega operaterja bomo uporabljali.
Ne vem, kako je pri drugih operaterjih, cenik svojega operaterja pa v bistvenih točkah poznam....tako vem, da Telemach prekinitve naročniškega razmerja za internet ne zaračunava, prekinitev mobilnega razmerja pa je okrog 10 EUR. Meni se to ne zdi ravno "kriminalno" visoko, glede na to da operater vendarle ima določene administrativne stroške s tem.
Težko razumem, kje v tem vidite vračanje v kameno dobo....
Ti ti. administrativni stroški = nekaj klikov z miško. Dobesedno.
Al' so v tistih nekaj minutah gromozanski stroški elektrike ...
Podjetja imajo različne stroške za različne storitve. Tako je tudi zapiranje različnih pogodb oz. storitev različno zahtevno in prinaša za podjetja različne stroške in različne rizične okoliščine.
Nekatera podjetja, ki zaradi neželjenih okoliščin izgubijo na primer 20% strank, hkrati pa ob tem niso primerno finančno zavarovana, lahko zaradi razveljavitve pogodb brez ustreznega finančnega nadomestila preprosto propadejo. Ali naj torej poenoteno in prisilno določamo maksimalni znesek zaračunavanja storitve vsem podjetjem enako, neglede na količino njihovega prometa...
Kljub temu, se morda zdi smiselno, da so določene bolj neobdhodne storitve drugače tretirane kot tiste, ki to v veliki meri niso. Ne zdi se mi smiselno vse metati v isti koš.
V nekaterih postopkih pa je tudi potrebno biti vsklajen s skupnimi pravili EU.
Podpiram! Na splošno bi morali uporabnike zavarovati pred dejansko visokimi stroški ne samo ukinitev temveč tudi sprememb - sam sem imel takšen primer ob želji po prehodu na nižji obseg "paketa". Ob tem vsi paketi dejansko z obsegom storitev zavajajo. Menim, da bi morali imeti ponudniki možnost dejanske izbire programske sheme brez vsiljevanja programov (ob 120 razpoložljivih programih jih dejansko gledam ca 30) in paketov, ki vsebujejo storitve in njihove količine, ki jih ne potrebujemo vsi. Verjetno bi bil potreben predpis, ki bi to urejal in določal obvezno ponudbo operaterjev in sankcije če je ti ne bi izvajali.
To bi morali narediti isto z bankami. Intesa san paolo zakasira 60€ za zapiranje računa
Se strinjam! Vedno berite drobni tisk in pravljica se konča...
PODPIRAM!!!! To moramo nujno urediti, in to na vseh podrocjih, ker stroski priklopa in odklopa so previsoki, saj znam se tudi sam priklopiti in odklopiti iz kebelske brezplacno, par minut dela.