28. 3. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pravna podlaga nadzora zakonitosti občinskih aktov z zakonodajo sta 88. a člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – Odl. US; v nadaljevanju ZLS), ki določa, da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju in 8. člen Zakona o ratifikaciji Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/96; v nadaljevanju MELLS), ki določa upravni nadzor nad dejavnostmi lokalnih oblasti.
Namen državnega nadzorstva je predvsem svetovanje, pomoč in krepitev odgovornosti in sposobnosti za samostojno odločanje in zagotavljanje zakonitosti dela občinskih organov. Dodaten namen je tudi zajemanje podatkov, stališč in predlogov občin za pripravo strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve zakonodaje s področja lokalne samouprave (Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o financiranju občin, Zakona o občinskem redarstvu itd.) ter izvajanje Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020.
Postopek nadzorstva obsega pregled statuta občine, poslovnika občinskega sveta, poslovnika nadzornega odbora, pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev in izplačilih na drugih podlagah članom delovnih teles občinskega sveta, članom drugih občinskih organov in članom svetov krajevnih skupnosti ter o povračilih stroškov v občini, odloka o volilnih enotah (volilne enote, volilni organi), odloka o ožjih delih občin in pravil za izvolitev predstavnikov lokalnih skupnosti v državni svet.
Služba za lokalno samoupravo ocenjuje naštete občinske akte tudi z upoštevanjem nekaterih drugih predpisov, ki veljajo tudi za občine. To so Zakon o zavodih (ustanoviteljska razmerja), Zakon o javnih financah (sestava in vsebina proračuna občine oziroma odloka o občinskem proračunu), Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (pristojnost sprejemanja letnih programov razpolaganja s stvarnim premoženjem občine), Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (obvezna vzpostavitev in objava predlogov predpisov in programov na spletni strani občine), Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (konflikt interesov in nezdružljivost), Zakon o samoprispevku (določbe statuta o razpisu občinskega samoprispevka), Zakon o romski skupnosti (posebno delovno telo za področje Romov), Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, Resolucije o normativni dejavnosti in Uredbe o upravnem poslovanju, ki urejajo hrambo dokumentov.
Po opravljenem strokovnem nadzoru Služba za lokalno samoupravo izda pisno opozorilo. To ni odločba v upravnem postopku, ker se nadzor ne izvaja v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku niti v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, pač pa na podlagi 88. a člena Zakona o lokalni samoupravi in 64. člena Zakona o državni upravi. S pisnim opozorilom Služba opozori na konkretna neskladja občinskih pregledanih aktov z ustavo in zakoni ter določimo (praviloma šestmesečni) rok, v katerem občina poroča ministrstvu.
Vsem občinam pregledanim v letu 2016 so bila izdana uradna opozorila. Uspešno končan postopek nadzorstva pomeni, da so usklajeni in v uradnih glasilih občin objavljeni statut občine, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. Posamezna občina je opravila uskladitev vseh treh predpisov občine v povprečju v dvanajstih mesecih. Služba meni, da je takšen rok sprejemljiv, če upoštevamo, da občinski svet sprejema statut občine z dvotretjinsko večino glasov vseh članov in poslovnik občinskega sveta z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
Le redke občine ne pričnejo z uskladitvami navedenih občinskih predpisov. Redko se je v preteklosti zgodilo, da občinski svet predlaganih uskladitev ne sprejme ali da jih ne sprejme nadzorni odbor. Sprejemanje usklajenih predpisov s strokovno pomočjo spremljajo odgovorni sodelavci službe. V primeru, da občina tudi po enem letu ne uspe uskladiti svojih predpisov, se jim pošlje ponovno opozorilo z novim rokom v katerem morajo poročati ministrstvu.
Iz navedenega sledi, da je mehanizem za redno preverjanje skladnosti občinskih predpisov z zakonodajo, kot ga predlaga predlagatelj, že vzpostavljen in deluje. Služba za lokalno samoupravo namreč v okviru strokovne pomoči občinam izvaja sistematične preglede splošnih občinskih aktov in izvede delovno svetovalne razgovore s predstavniki občinskih organov in občinskih uprav. Predloga predlagatelja, da bi občinski odloki stopili v veljavo žele po tem, ko bi bili preverjeni s strani zunanje službe, pa ni mogoče sprejeti. Občine so namreč avtonomni upravni teritorialni sistemi, ki delujejo relativno neodvisno od države. Samoupravne lokalne skupnosti so v okviru svojih izvirnih pristojnosti samostojne v odločanju in pri izvrševanju, delovati pa morajo v skladu z ustavo in zakonom. Država lahko poseže v njihovo samostojnost samo z zakonom, pri oblikovanju katerega je treba zagotoviti ustrezno sodelovanje samoupravnih lokalnih skupnosti, sprejeti pa ga je mogoče po posebej določenem postopku, ki zahteva, da se samoupravne lokalne skupnosti povpraša za njihovo mnenje o zakonskem predlogu. Vlada kot nosilec izvršilne funkcije oblasti in državna uprava ne more poseči v njihove pristojnosti ali spremeniti njihovih zakonitih odločitev, izvršuje le del nadzorstva zakonitosti dela organov samoupravnih lokalnih skupnosti, drugi del nadzorstva zakonitosti opravlja sodna veja oblasti (upravno sodišče) in ustavno sodišče, ki je v skladu z ustavo najvišji organ varstva ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin.