Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Socialno ogrožene brezposelne osebe v volilne odbore

3810 OGLEDOV 19 KOMENTARJEV

Predlog SOS - Socialno ogroženih Slovenije gre v smeri, da se brezposelnim, socialno ogroženim osebam zagotovi bolj privlačen, a nikakor priviligiran status pri izbiri kandidatov za delo v volilnih odborih. Pomembno pri tem predlogu je, da se obstoječe zakonodaje ne spreminja. Spremenili bi le določila o plačilu dela v odborih (in komisijah). Predlog določa, da člane volilnih odborov in komisij še vedno določajo pristojni zakoni o volitvah v... le, da bi se delo v odborih in komisijah dejansko plačalo le tistim s prejemki in dohodki, nižjimi od minimalnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji (upravičencem do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka). Za vse ostale bi veljalo načelo kot doslej, da je delo v volilnih odborih in komisijah častno in se kot tako ne plača. Politične stranke, bi še vedno, kot doslej, predlagale sezname kandidatov za delo v odborih in komisijah. Tako se tudi ne bi spreminjal noben zakon, ki bi kakorkoli omejeval pravico komurkoli, da sodeluje. Nikomur ne bi odzveli nobene pravice. Bi pa stranke imele interes, da v odbore in komisije delegirajo predvsem tiste člane, ki ne dosegajo praga minimalnega osebnega dohodka. V kolikor bi še vedno delegirale člane, ki ta prag presegajo, bi državni proračun prihranil pri izplačilu tem kandidatom. Brezposelnim bi se s tem vsaj tistih nekajkrat vsake toliko let omogočil dodaten pošteno zaslužen prejemek, ki ga že tako in tako potrebujejo. Tisti, ki niso materialno ogroženi, pa takšnega prejemka niti ne bi smeli pretirano pogrešati, saj, kot zgoraj omenjeno, v odborih sodelujejo po načelu, da je to delo častno. Ne gre zanemariti izjemno pomembnega učinka vključevanja socialno ogrožene, brezposelne skupine ljudi v družbo. Znano je (mnenja medicinske stroke na splošno), da brezposelnost in socialna stiska te ljudi družbeno izključuje, s tem pa potiska na dno spirale, v katero se ti ljudje ujamejo in se tako vse težje izkopljejo iz nastale situacije. Opravljanje te, pomembne in častne funkcije bi te ljudi približalo družbi in okolju, v katerem sicer izginjajo. Omeniti gre še dobrobit upravičenosti porabe sredstev (predvsem pri razpisu referendumov). Glavnina sredstev, ki si scer gre za poplačilo dela v odborih in komisijah, bi s tem ukrepom šla v roke najšibkejšim in bi jih bilo znatno lažje opravičevati kot sicer. Znesek porabe sredstev za volitve ali referendume bi se posledično predvidoma tudi nekoliko zmanjšal, kar gre v sklop ukrepov zmanjšanja porabe javnih sredstev. Dodatna dobra lastnost predloga je tudi izboljšanje verodostojnosti kandidatov. Velja namreč, da je stanje socialne ogroženosti prehodno. Brezposelne osebe si slej kot prej poiščejo delo in tako ne izpolnjujejo več pogojev. To pomeni, da bi se kandidati za delo v odborih in komisijah pogosteje menjevali, kar je za zagotavljanje zaupanja v delo odborov in komisij lahko samo dobro. Znano je namreč, da se v malih lokalnih skupnostih dolga leta ali kar desetletja na teh funkcijah pojavljajo eni in isti ljudje, kar pri številnih vzbuja določeno mero skepse glede poštenosti delovanja odbora ali komisije. Ta ukrep bi tudi v tem pripomogel k izboljšajnu stanja na tem področju. Kandidati, kateri bi želeli delo dobiti plačano, bi opravičljivost do plačila dokazovali z odločbami CSD, da so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Fotokopije teh dokazil bi politične stranke priložile ob predloženih seznamih kandidatov (in pripisu - novo okence na seznamu, da JE upravičenec do plačila dela v odboru ali komisiji).

Stranke bi, kot doslej, kandidate predlagale same. V kolikor pa obstaja bojazen, da politične stranke ne bi imele dovolj kandidatov s takim socialnim statusom, bi predlog lahko dopolnili z možnostjo, da se delo v odborih in komisijah oglašuje preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na način, da se kandidat lahko prijavi pri določeni politični stranki (brez, da bi bilo pogojeno, da postane njihov član ali simpatizer), stranka pa na koncu odloči, ali kandidat je ali pa ni primeren glede strankarske pripadnosti. Pluralnost bi s tem ostala zagotovljena, stranke ne bi ničesar izgubile. V končni fazi bi še vedno imele vso pravico in možnost delegirati kandidate, kateri imajo redno zaposlitev ali druge prihodke, višje od minimalnega. Predlagam, da predlog z vso resnostjo preučite in sprejmete ustrezne postopke. Predlog bi lahko stopil v veljavo že na bližajočih volitvah predsednika Republike ali verjetnih predčasnih volitvah v Državni zbor. Mitja Softić SOS - Socialno ogroženi Slovenije

26 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 4. 2017

Odziv Ministrstva za javno upravo

Glede na to, da volilne organe ureja temeljni volilni zakon, Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVDZ), kot resorno ministrstvo pristojno za sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja volilne zakonodaje v nadaljevanju podajamo pojasnilo na vaš predlog iz vidika veljavne zakonodaje in primernosti predloga za nadaljnjo obravnavo.

ZVDZ v 26. členu ZVDZ določa, da je funkcija v volilnem organu častna. Člani volilnih organov morajo opravljati svojo funkcijo vestno, odgovorno in morajo delovati samo na podlagi zakonov in drugih predpisov, neodvisno od kakršnihkoli drugih navodil. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. To plačilo je po svoji vsebini nadomestilo za vložen čas za sodelovanje v volilnem organu in nagrada za odgovornost, ki jo v skladu z ustavo in zakonom prevzamejo za zakonito izvedbo volitev. Glede na navedeno zakonsko dikcijo bi vaš predlog narekoval spremembo zakona. Po trenutno veljavni zakonodaji imajo namreč vsi člani volilnih organov in tajnik pravico do nadomestila. Med volilne organe sodijo volilne komisije, ki se imenujejo za štiri leta, in volilni odbori, ki se imenujejo za vsake volitve.

Predlog zasleduje cilj večje socialne vključenosti brezposelnih oseb, ki se ponavadi zasleduje v okviru socialne oziroma delovne zakonodaje in je v določeni meri povsem legitimen. Menimo, da bi v primeru imenovanja članov volilnih odborov, ta cilj lahko dosegli tudi z neke vrste priporočilom političnim strankam, da za člane volilnih odborov imenujejo brezposelne osebe. Hkrati pa tudi menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v kolikor terja spremembo volilne zakonodaje. Pri delu volilnih organov je namreč v prvi vrsti potrebno zagotoviti strokovnost, samostojnost in neodvisnost ter iz vidika sorazmerne zastopanosti političnih strank tudi neke vrste nadzor znotraj samih volilnih organov. Zakonsko privilegiranje socialno ogroženih in brezposelnih oseb pri pravici do nadomestila za delo v volilnem odboru bi povzročilo razlikovanje med člani volilnih organov, kar pa bi lahko povzročilo neenotno delo znotraj volilnih organov, slednje pa je temeljnega pomena za strokovno in neodvisno delovanje volilnega organa.

Priloge:

Komentarji