Neupoštevanje zakonskih rokov v prekrškovnem postopku je prekršek! Če za kak postopek ni predpisanega roka, velja da je tak rok 8 dni! razlog: zaradi neažurnosti prekrškovnih organov v postopku o prekršku, se dogaja, da je oškodovana družba in posameznik! Kot fizične osebe smo se dožni držati in spoštovati časovne roke, to naj velja tudi za organe in sodišča!
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Predlog, da se neupoštevanje zakonskih rokov v prekrškovnem postopku določi kot prekršek prekrškovnega organa oziroma sodišča, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj gre pri prekrškovnih organih za samostojne upravne organe, ki delo opravljajo samostojno na podlagi ustave in zakona (drugi odstavek 120. člena Ustave Republike Slovenije; v nadaljevanju: URS), pri sodiščih pa za neodvisno sodno oblast (23. člen URS). Ob tem navajamo, da 13.a člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) določa, da Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo za prekršek, zakon pa lahko določi, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.
Za prekrškovne organe se glede »upravnega« poslovanja z zadevami uporablja Uredba o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: uredba), ki skupaj s sistemskim zakonom na področju prekrškov (ZP-1) in Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki se v določenih primerih uporablja tudi v prekrškovnih postopkih, tvorijo pravno podlago za zakonito poslovanje prekrškovnih organov in sodišč, zato določitev »splošnega« procesnega roka v ZP-1 ni potrebno določiti. Poslovanje sodišč (in posledično tudi nadzor nad poslovanjem) pa med drugim urejata Zakon o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) in Sodni red (v nadaljevanju: SR). Ob tem pripominjamo, da opravljanje zadev sodne uprave (kamor po izrecni določbi prvega odstavka 60. člena ZS sodijo opravila "s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb) na prvostopenjskih sodiščih nadzoruje predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje (prvi odstavek 67. člena ZS). Za prekrškovne organe pa je za izvajanje uredbe pristojen predstojnik organa (prvi odstavek 224. člena uredbe), za nadzor nad izvajanjem uredbe pa je sicer »generalno« pristojna Upravna inšpekcija (drugi odstavek 225. člena uredbe) kot del Inšpektorata za javni sektor, ki je organ v sestavi Ministrstva za javno upravo. V kolikor se v postopku nadzora odkrijejo nepravilnosti pri poslovanju pooblaščene uradne osebe oziroma sodnega osebja, pa je »kršitelj« lahko obravnavan npr. z vidika delovnopravne zakonodaje (npr. uvedba disciplinskega postopka, odpoved pogodbe o zaposlitvi), v skrajnem primeru morda celo kazenskopravno zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen Kazenskega zakonika; v nadaljevanju: KZ-1).
Ob tem dodajamo, da ima stranka v sodnem postopku možnost uporabe t. i. »pospešitvenih pravnih sredstev«, če meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem. Tako lahko v skladu z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO) pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik sodišča. Nadzorstveno pritožbo lahko vloži tudi pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ki jo odstopi predsedniku pristojnega sodišča in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in odločitvi. Več o institutu nadzorstvene pritožbe si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za pravosodje, kjer je na voljo tudi priporočeni obrazec.
Glede na navedeno torej ni možno določiti prekrškovne odgovornosti za nespoštovanje procesnih rokov s strani prekrškovnih organov oziroma sodišč, saj predlog predlagatelja ni skladen s konceptom samostojnosti ter neodvisnosti sodišč in upravnih organov.