Predlagam, da se trošarine na alkohol in alkoholne pijače usklajujejo istočasno kot na tobačne izdelke. Ker alkohol je še vedno velik problem in o tem je bolj malo narejenega. V glavnem narediti nekaj, da bo težje dostopen.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Drobnoprodajne cene alkoholnih pijač se določajo prosto na trgu, trošarine pa so le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na njihovo višino in v njihovi strukturi imajo zelo različen delež. Pri pivih se delež giblje okoli 16 % pri dražjih pivih (Hacker), pri najbolj prodajanih od 25 % do 30 % (Laško, Union, Haineken), do okoli 40 % pa pri nizkocenovnih pivih (piva trgovskih znamk). Delež trošarine pri žganih pijačah se giblje okoli 30 % pri srednje cenovnih žganih pijačah (Jagermeister, Whisky) in do okoli 55 % pri nizkocenovnih žganih pijačah (vodke trgovskih blagovnih znamk). Skupaj z DDV so dajatve pri žganih pijačah lahko višje od 70 % in pri pivih nad 50 %. Povišanje trošarine ne pomeni avtomatično in sorazmerno zvišanje drobnoprodajnih cen, saj jih prodajalci sami oblikujejo, glede na razmere na trgu. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je npr. 10 %-no zvišanje trošarine za pivo vplivalo na dvig drobnoprodajne cene za okoli 4 cente za pol litra najbolj prodajanega piva z vsebnostjo 4,9 vol. % alkohola.
Ministrstvo za finance pri oblikovanju trošarinske politike zasleduje fiskalne cilje, ob hkratnem upoštevanju področja javnega zdravstva, kot tudi področja živilske industrije in kmetijstva.
Trošarina znaša za: pivo 12,10 € za 1% vol.% /hl, vmesne pijače 132 € za 1% vol.% /hl in žgane pijače 1.320 € za 100% vol.%/hl.
Za mirno in peneče vino ter fermentirane pijače znaša trošarina 0 (nič) €. Uvedba pozitivne trošarine za te izdelke je mogoča le s spremembo zakona, ob upoštevanju vrste resornih politik, tako davčne kot zdravstvene, kmetijske, gospodarske idr.
Obdavčenje alkoholnih pijač s trošarinami je harmonizirano na ravni EU z Direktivo 92/83 o strukturi trošarin za alkohol in alkoholne pijače, s čimer se na ravni EU zagotavlja skupni pristop in sprejem skupnih ukrepov na področju obdavčitve. Ob tem poudarjamo, da so zneski trošarin za alkoholne pijače v Sloveniji praviloma znatno višji, kot znašajo minimalne trošarine, določene z EU zakonodajo. V nadaljevanju podajamo primerjalni pregled obdavčitve piva in žganih pijač v državah članicah EU. Uvrstitev Slovenije glede na EU države po višini obdavčitve za posamezne alkoholne pijače na dan 1. 1. 2018: pivo 6. mesto, vmesne pijače 13. mesto, žgane pijače 16. mesto.
Ministrstvo za finance poudarja, da višanje trošarine ne more biti edini ali glavni ukrep za zmanjšanje dostopnosti oziroma zmanjšanje porabe alkoholnih pijač, ter da ob upoštevanju tudi drugih politik obstajajo omejitve pri zviševanju trošarin. Zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami EU ekstremno povišanje trošarin ne bi dalo želenega učinka. Celo nasprotno, vodilo bi v razmah vnosa alkoholnih pijač iz drugih držav ali celo razmah črnega trga, oboje pa bi le zmanjšalo proračunske prihodke.