14. 3. 2017
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Televizijski trg se zaradi umika dveh televizijskih programov PRO PLUS, ki deluje v pravnoorganizacijski obliki pravnih oseb PRO PLUS d.o.o., Kranjčeva 26, 1000 Ljubljana, Kanal A d.o.o., Kranjčeva 26, 1000 Ljubljana, in POP TV d.o.o., Kranjčeva 26, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: PRO PLUS), iz prizemne radiofuzije spreminja. Programa Kanal A in POP TV tako danes nista več dosegljiva preko sobne oziroma strešne antene, temveč preko paketnih ponudb telekomunikacijskih operaterjev, ki uporabnikom televizijskih storitev nudijo pakete s fiksnim naborom televizijskih kanalov, za kar pa zahtevajo plačilo.
Gre za poslovno odločitev medijske hiše PRO PLUS, da televizijskih programov ne oddaja več preko prizemne radiofuzije, in ji kot taki ne gre očitati protipravnosti. Tudi ni mogoče zahtevati od medijske hiše PRO PLUS, da bi oddajala televizijske programe brezplačno. Taka zahteva oziroma ureditev bi bila v nasprotju z veljavno ureditvijo, zlasti 64. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1 ), ki vladi, državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil prepoveduje omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu, in tudi 74. členom Ustave RS. Je pa bil zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja zoper PRO PLUS s strani Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence uveden postopek ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije.
Prav tako gre za poslovno odločitev telekomunikacijskih operaterjev, da sami oblikujejo programske sheme ob upoštevanju veljavne zakonodaje, zlasti 112. člena Zakona o medijih, ki določa, da mora operater omogočiti neodplačno razširjanje radijskih in televizijskih programov iz 76., 77., 79., 80. in 81. člena navedenega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer tako, da so dostopni vsem uporabnikom njegovih storitev. Za nadzor nad izvajanjem navedene določbe je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije pri Ministrstvu za kulturo.
Velja še poudariti, da morajo tudi telekomunikacijski operaterji upoštevati pravila varstva konkurence, da ne bi zaradi njihovih ravnanj prišlo do protipravnega omejevanja konkurence v Sloveniji.
Odziv Ministrstva za kulturo
Zakon o medijih (ZMed) na področju obveznega razširjanja televizijskih programov v prvem odstavku 112. člena določa, da mora vsak operater pod enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki jim je izdano dovoljenje iz 105. člena tega zakona, če obstajajo tehnične možnosti za kvaliteten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja, in sicer najpozneje v roku 90 dni od začetka oddajanja teh programov ter tako, da so dostopni vsem uporabnikom njegovih storitev.
Z zakonsko določeno obveznostjo operaterjev, da morajo pod enakopravnimi pogoji razširjati vse slovenske programe, tako da so dostopni vsem njihovim naročnikom (gre za t. i. pravilo »must carry«), se želi preprečiti primere, da posamezni televizijski programi na podlagi samovolje operaterja ne bi bili več dostopni javnosti, s čimer bi bila državljanom kršena pravica do obveščenosti, kar pa je ustavno nedopustno.
V konkretnem primeru pri razširjanju programov Proplus (ki so prenehali z radiodifuznim oddajanjem prek multipleksa C) pravilo »must carry« pomeni, da operaterji teh programov ne smejo izločiti iz svoje osnovne sheme, saj bi tako postali nedostopni nekaterim njihovim naročnikom, kar pa je v nasprotju z določbo prvega odstavka 112. člena ZMed, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh slovenskih programov in njihovo dostopnost vsem uporabnikom. ZMed pa ne ureja možnosti, da bi lahko uporabniki sami izbirali, katere programe želijo naročiti, ampak je to stvar poslovne odločitve operaterja, ki sam oblikuje programsko ponudbo (v skladu s predmetnimi določbami ZMed), oziroma pogodbeno-naročniških razmerij med operaterji in njihovimi naročniki, v katera pa Vlada z zakonom ne more posegati. Enako velja glede oblikovanja cen programskih paketov ali odločitve podjetja Proplus, da prične operaterjem zaračunavati za razširjanje svojih programov, zato ocenjujemo, da je predmetni predlog neutemeljen.
Ne glede na to pa v zvezi z zadevno problematiko dodajamo, da se zavedamo, da bo zaradi hitrega tehnološkega razvoja področja operaterjev in televizijske dejavnosti, kot tudi spremenjenih navad televizijskih gledalcev, treba ponovno pregledati ustreznost in aktualnost zakonskih pravil na področju distribucije radijskih in televizijskih programov (ki sicer datirajo v leto 2001), tako da bodo upoštevana načela o sorazmernosti, transparentnosti in varstvu konkurence, kot jih opredeljuje tudi evropska Direktiva o univerzalnih storitvah ter Direktiva o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju, in zaščiten javni interes na področju medijev, kamor sodi tudi zagotavljanje pravice do obveščenosti. To imamo namen storiti v okviru celovite prenove medijske zakonodaje, katere priprava je v skladu z normativnim programom dela Vlade predvidena še v tem letu.