Predlagam, da se ta znesek, procent poveča. Najmanj na 10 %. Tako negospodarno kot ta naša država ravna z denarjem, bi verjetno posameznik bolj smotrno ta znesek porazdelil.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
1. Davčni zavezanci, ki so rezidenti Republike Slovenije, lahko skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/2010 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDoh-2) in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07 in 37/10; v nadaljevanju: Uredba) do 0,5 odstotka dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo enemu ali več upravičencem s seznama upravičencev do donacij, ki ga vsako leto sprejme Vlada RS. Upoštevaje tretji člen Uredbe lahko davčni zavezanci posameznemu upravičencu namenijo 0,1 %, 0,2 %, 0,3 %, 0,4 % ali 0,5 % dohodnine. 2. Koncept instituta namenitve dela dohodnine za donacije je bil vzpostavljen z namenom vzpostavitve posebnega mehanizma financiranja nevladnega neprofitnega sektorja, ki temelji na odločitvi zavezanca o namenu porabe dela dohodnine. V okviru tega instituta se namreč davčni zavezanci lahko odločijo, da se 0,5 % dohodnine, odmerjene od njihovih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ne razporedi v integralni proračun RS, ampak se nameni v obliki donacij organizacijam, ki se na nepridobiten način ukvarjajo s splošno-koristnimi dejavnostmi, političnim strankam in reprezentativnim sindikatom. 3. Navedeni koncept pomeni, da je za določen del prihodkov proračuna že vnaprej določen namen porabe. S povečanjem deleža dohodnine, ki se lahko nameni za donacije, se navedeni del prihodkov poveča, kar pomeni zmanjšanje obsega proračunskih sredstev, razpoložljivih za druge namene, ki se financirajo iz proračuna. Navedeno je z vidika obstoječega financiranja iz javnih sredstev problematično. 4. Kot izhaja iz podatkov Davčne uprave Republike Slovenije, se veliko število davčnih zavezancev ne odloči za uporabo tega instituta ali pa ga ne izkoristijo v polni meri (torej ne namenijo vseh 0,5 % odmerjene dohodnine za donacije), kajti na podlagi tega instituta je izkoriščenih le približno 1/3 prihodkov iz naslova dohodnine, ki bi se potencialno lahko uporabili za te namene, če bi se vsi zavezanci odločili, da v polni meri uporabijo navedeni institut. 5. Glede na navedeno menimo, da je obstoječa zakonodaja primerna in do nadaljnjega ne predvidevamo njenih sprememb. Ob tem je potrebno poudariti, da je razpoložljivi potencial prihodkov iz dohodnine, ki je v okviru veljavne ureditve razpoložljiv v okviru instituta namenitve dela dohodnine za donacije, še velik, kar pomeni, da imajo sami upravičenci še veliko prostora, da s svojim delom in aktivnostmi povečajo obseg sredstev, ki se dejansko namenijo v okviru instituta namenitve dela dohodnine za donacije.