15. 5. 2017
Odziv Ministrstva za finance
Po 352. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) obvezne prispevke za socialno varnost izračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Obračun prispevkov za socialno varnost morajo zavezanci predložiti v predpisani vsebini in obliki ter v njem navesti podatke, ki so resnični, popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju, pri čemer ne smejo spraviti v zmoto organa, pristojnega za pobiranje prispevkov za socialno varnost. Plačnik davka, ki je zavezanec za prispevke za socialno varnost in ni hkrati zavarovanec, je za delavca – zavarovanca dolžan sam opraviti izračun prispevkov za socialno varnost v obračunu davčnih odtegljajev, če ni z zakonom drugače določeno.
Za izvajanje nadzora nad obračunavanjem prispevkov iz plač mora zavezanec za prispevke predložiti davčnemu organu obračun davčnega odtegljaja, ki vsebuje izračunane, odtegnjene in plačane prispevke za socialno varnost skupaj iz vseh plač. Od 1. julija 2008 dalje morajo zavezanci za davek (delodajalci) predložiti obračun davčnega odtegljaja z vsemi podatki tudi za vsakega delavca posebej.
FURS veliko aktivnosti usmerja v izterjavo prispevkov za socialno varnost in nadzor zavezancev, ki sami ne predložijo obračunov prispevkov, saj v primeru nepredložitve obračuna prispevkov v davčnem knjigovodstvu ni izkazana obveznost za plačilo prispevkov.
Za zavarovanca - delavca je pomembno, da je pravočasno seznanjen o obračunanih in plačanih prispevkih, ki jih je zanj dolžan obračunati in plačati delodajalec ali druga oseba.
Uvodoma navajamo 135. člen Zakona o delovnih razmerjih, na podlagi katerega zaposleni pridobi določene informacije o obveznih prispevkih za socialno varnost. Ta člen določa obveznost delodajalca, da delavcu do konca plačilnega dne izda pisni obračun (t. i. plačilna lista), v katerem morajo biti razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračuna in plačila davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Po navedbah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so takšno ureditev narekovali primeri v praksi, ko delodajalci ne izpolnijo zakonske obveznosti zagotovitve plačila za delo, po veljavni ureditvi pa tako lahko delavec z izterjavo svoje terjatve (neizplačane plače ali drugih prejemkov) v izvršilnem postopku hitreje pride do poplačila. Pogoj za vložitev predloga za sodno izvršbo pa je, da pisni obračun vsebuje vse z zakonom določene vsebine.
Dejansko plačilo prispevkov in obračun prispevkov oziroma podatke o pisnem obračunu, ki ga pridobi od delodajalca, lahko delavec preveri pri davčnem organu (na podlagi 21. člena ZDavP-2 in 179. člena ZUP - Državni organi izdajajo potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco. Taka potrdila oziroma listine veljajo za javne listine.).
Zakonodajalec je tudi z zasledovanjem uveljavljanja pravic zavarovancev – delavcev iz naslova plačanih prispevkov v 21. členu ZDavP-2 uredil pravico delavca, da pridobi podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo (prispevki za socialno varnost), ki jih je zanj plačal oziroma dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Te podatke zagotavlja davčni organ (S storitvijo »Razkritje/iREK21«). Delavec pa lahko pisno ali ustno od FURS zahteva še izdajo potrdila o tem, ali delodajalec zanj pravočasno obračunava in plačuje prispevke za socialno varnost (Na podlagi 179. člena ZUP.). Določene informacije o neplačevanju prispevkov in nepredlaganju obračunov so razvidne tudi iz javne objave podatkov, ki jih enkrat mesečno na svoji spletni strani objavi Generalni finančni urad. (V določenem delu se lahko delavec seznani o izpolnjevanju davčnih obveznosti delodajalca iz javne objave zavezancev, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja in neplačnikov davkov. ZDavP-2 v 20. členu ureja javno objavo zavezancev, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja in neplačnikov davkov in za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkov za zaposlovanje in prispevkov za starševsko varstvo. V seznam so vključeni vsi davčni neplačniki – tako poslovni subjekti kot tudi fizične osebe, katerih davčni dolg presega višino 5.000 evrov, pod pogojem, če zavezanec dolguje javne dajatve vsaj 90 dni ter davčnih zavezancev, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja (ne glede na višino davčnega dolga).)
Izpostavljamo še, da problematike neplačevanja obveznih prispevkov za socialno varnost ni mogoče preprečiti zgolj z izvajanjem nalog FURS, saj je obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost, ter posledično nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, kompleksno in zapleteno. Problematiko v zvezi z nepredlaganjem davčnih obračunov in s tem povezanim neplačevanjem prispevkov za obvezno socialno varnost, je treba reševati z različnimi aktivnostmi, ki vključujejo spremembe zakonodaje in ukrepe na izvedbeni ravni. Le te spadajo v pristojnosti različnih ministrstev. (Po mnenju Ministrstva za finance je eden najpomembnejših ukrepov k racionalizaciji, povečanju transparentnosti in s tem tudi k učinkovitejšemu nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost, poenotenje zavarovancev, osnov in zavezancev za plačilo prispevkov za socialno varnost v sistemu socialnega zavarovanja. Upoštevajoč navedeno, so za rešitev problema prvenstveno potrebne spremembe na matičnih področjih, to je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (gre za področja, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za zdravje).)
Čeprav je FURS pristojen za opravljanje nadzora nad plačevanjem prispevkov za socialno varnost, pa je treba poudariti, da je za njegovo učinkovitost v določenih primerih potrebno tudi sodelovanje zaposlenih. Le-ti pa v skrbi pred izgubo zaposlitve, davčnemu organu velikokrat ne razkrijejo podatkov, pomembnih za odmero in plačilo prispevkov. Zato Ministrstvo za finance meni, da bi morali tudi sindikati bolj aktivno osveščati zaposlene o posledicah nepredlaganja obračunov in s tem neplačevanja prispevkov, o njihovih možnostih in posledicah sodelovanja z nadzornimi organi, to je FURS in delovno inšpekcijo, možnostih ter načinov za uveljavljanje sodnega varstva. Na drugi strani pa bi morala tudi interesna gospodarska združenja spodbujati svoje člane, delodajalce, k pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju prispevkov za socialno varnost.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da je pri tematiki neplačevanja prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje treba izhajati iz zakonske ureditve vseh področij, ki imajo vpliv na pokojnino posameznika ob njeni uveljavitvi. Samo pobiranje prispevkov je po pokojninski zakonodaji, v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 ORZPIZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 - ZUJF-C, 90/15 - ZlUPTD in 102/15) urejeno zgolj v 159. členu, kjer se pristojnost za pobiranje prispevkov podaja FURS.
Naloga države je, da pripravi učinkovit sistem, ki onemogoča zlorabe pri plačevanju prispevkov in oškodovanje delavcev v njihovih pravicah iz delovnega razmerja. Za zaščito delavcev in ob dejstvu, da se v praksi še vedno dogaja, da delodajalci ne plačajo prispevkov, pokojninska zakonodaja omogoča, da se obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke, vendarjih ni plačal, štejejo v pokojninsko dobo in se delavcem na račun tega obdobja priznavajo tudi odstotki pri odmeri pokojnine ter obdobje upošteva pri ugotavljanju pogojev za upokojitev, pri določanju pokojninske osnove pa se ne upoštevajo plače, na podlagi katerih niso bili plačani prispevki.
K večji obveščenosti zavarovancev/delavcev pripomore tudi vzpostavitev informativne osebne evidence, v kateri se vodijo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, o obračunanih prispevkih po posameznih letih, o plačilu prispevkov po posameznih letih ter o obdobju zavarovanja. Predmetno evidenco vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogoča elektronski vpogled v evidenco. Pravna podlaga za vzpostavitev predmetne evidence je bila vzpostavljena z novo pokojninsko zakonodajo, ki je začela veljati s 1. 1. 2013.
Ustreznost ureditve plačevanja prispevkov ter problematike neplačevanja le-teh je bila obravnavana tudi v okviru delovne skupine za pripravo Bele knjige o pokojninah. Problematika neplačevanja prispevkov ima tako posebno mesto tudi vtem dokumentu, kjer je področju namenjeno posebno poglavje, v katerem je razdelana trenutna ureditev, predlagane pa so tudi možne rešitve, ki jih je delovna skupina videla tudi v smeri poenotenju zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov ter prispevnih stopenj. S tem bi se olajšalo delo nadzornim organom, katerih delo je na podlagi veljavne zakonodaje oteženo, saj je zakonodaja na tem področju razdrobljena in predvsem zelo kompleksna. Vendar pa bo kljub vsemu treba za izboljšanje pobiranja in nadzora nad pobiranja prispevkov poleg področnih zakonodaj spremeniti tudi davčno zakonodajo. Hkrati je delovna skupina za pripravo Bele knjige o pokojninah ugotovila, da tudi vsi napori in vzpostavitev informativne podlage za obveščanje delavcev, ki so bili že izvedeni, v praksi ne zmanjšujejo možnosti za kršitve pravic delavcev in neplačevanje prispevkov. V zvezi z ureditvijo te problematike, ki je širša in večplastna, je bilo s strani različnih ustanov in interesnih združenj podanih več predlogov za ukrepe, ki bi povečali delež plačila prispevkov. Vsekakor morajo biti ukrepi sprejeti na več področjih in medsebojno usklajeni ter povezani v učinkovit sistem.