14. 2. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Dokončnost in pravnomočnost označujeta dejstvo, da upravnega akta ni več dovoljeno izpodbijati v rednem upravnem postopku (dokončnost) ali rednem sodnem postopku (pravnomočnost). Njun nastanek je treba ugotavljati za vsak upravni akt posebej. Postopek je preprost in hiter, kadar zoper upravni akt ni vložena pritožba, saj organ na podlagi dokumentov in podatkov v upravnem spisu ugotovi, ali in kdaj je nastopila dokončnost in pravnomočnost. V primeru vloženih pravnih sredstev ali zahtev za sodno varstvo, je treba preveriti pri instančnih organih in sodiščih, ali je vloženo pravno sredstvo in ali je postopek z njim že zaključen. Na dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov vplivajo še izredna pravna sredstva in posebna pravna sredstva po področnih zakonih, zato je pred izdajo potrdila treba preveriti še omenjene relevantne okoliščine.
Morebitna vzpostavitev predlagane uradne evidence dokončnih in pravomočnih upravnih aktov bi pomenila, da bi morali organi omenjena učinka ugotavljati v vseh upravnih zadevah, kar bi predstavljalo dodatno administrativno, kadrovsko, tehnično in organizacijsko obremenitev, ki bi bila nesorazmerna glede na učinke, ki bi jih z njo dosegali. Treba je upoštevati, da se v Republiki Sloveniji v koledarskem letu izda tudi deset milijonov upravnih aktov. Ob tem pa ni zanemarljivo, da je vprašljivo, ali bi s tako evidenco zadostili vsakokratni takojšnji ugotovitvi dokončnosti in pravnomočnosti, saj se učinki lahko spreminjajo, zato se ob izdaji potrdila ne bi mogli izogniti nujni preveritvi, ali je bilo uporabljeno izredno pravno sredstvo oziroma ali je vplivalo na upravni akt.
Vzpostavitev evidence dokončnih in pravnomočnih upravnih aktov bi terjala vzpostavitev evidence upravnih aktov. Ne glede na to, ali bi bila to centralna evidenca, ali evidenca vsakega organa posebej, bi bilo z vidika namena obdelave in zaščite osebnih podatkov na enem mestu to lahko sporno.
Ideji o vzpostavitvi evidence nismo naklonjeni, sploh če upoštevamo izhodišče vprašanja, da je pobudnik potrdilo prejel v roku treh dni po vložitvi zahteve. Omenjeni odziv upravnega organa ocenjujemo kot povsem sprejemljiv. Ob tem je treba opozoriti na netočnost navedbe, da se je za izdajo potrdila treba oglasiti pri organu, izpolniti obrazec in potrdilo osebno prevzeti. Pobudnik bi namreč vlogo lahko vložil tudi po elektronski poti ali redni pošti, če pa se je odločil obiskati upravni organ bi mu ob jasno izraženi zahtevi uradna oseba sama izpolnila vlogo, ki bi jo le potrdil s podpisom. Tudi potrdilo bi se dostavilo po elektronski poti ali po pošti, če vložnik nima varnega elektronskega predala.