14. 2. 2017
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Vsaka od držav se z lastno zakonodajo in mednarodnimi sporazumi zaveže k nudenju osnovne oskrbe prosilcem za mednarodno zaščito ter osebam, ki to zaščito prejemajo, skladno s civilizacijskimi standardi za katere se zavzema. Enako velja tudi za države članice Evropske unije ali države, ki bi to želele postati. Državam članicam Evropska unija nudi dodatne pomoči pri urejanju migracijskih tokov. Ena od oblik pomoči je tudi finančna, ki jo EU zagotavlja v obliki Evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost. Obseg sredstev in aktivnost za katere lahko države članice porabijo sredstva iz teh skladov so omejene in določene s pravnimi akti o ustanovitvi teh skladov.
Sredstva namenjena za prosilce za mednarodno zaščito se praviloma črpajo iz Evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje (t.i. AMIF) in medtem, ko je sredstva za osnovno oskrbo dolžna zagotavljati država sama, nudi AMIF predvsem pomoč pri zagotavljanju dodatnih aktivnosti, ki dvigajo nivo oskrbe ter bivanja prosilcev v RS.
Republika Slovenija tako iz sredstev AMIF plačuje različne storitve s katerimi skuša prosilcem zagotoviti čim večje pravno varstvo ter izboljšati pogoje njihovega bivanja, medtem ko čakajo na odločitev o mednarodni zaščiti. Sredstva so namenjena predvsem zagotavljanju prevajanja in tolmačenja, aktivnostim katerih cilj je preprečevanje institucionalizacije, pred integracijske aktivnosti (spoznavanje s slovenščino, slovensko kulturo in družbo), učna pomoč, pravna pomoč in svetovanje, informiranje o postopku mednarodne zaščite, prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi ter spolnega nasilja in nasilja po spolu in druge.
Te aktivnosti ter osnovna oskrba, ki jo je dolžna zagotavljati sama, predstavljajo meseči strošek, ki se neposredno nanaša na nastanitev in oskrbo ter pomoč za posameznega prosilca. Kot je razvidno iz poročila Računskega sodišča o učinkovitosti in uspešnost ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov (št. 320-8/2015/32) z dne 2. decembra 2016, ta znaša 701 evro (od tega je povprečno 372 evrov zagotovljenih iz integralnih sredstev državnega proračuna, preostanek pa iz sredstev evropskih skladov).
Znesek 1.963 EUR mesečne obravnave prosilca mednarodno zaščito, ki ga navajate, vključuje vse stroške v letu 2015, ki so se nanašali na zagotovitev vseh v zakonu o mednarodni zaščiti določenih pravic prosilcev, vključno z vsemi stroški delovanja azilnega doma (tudi bruto plače vseh zaposlenih v azilnem domu) ter vključno s stroški postopkov odločanja o priznanju mednarodne zaščite (bruto plače zaposlenih v Sektorju za statusne zadeve, ki vodijo postopke odločanja o priznanju mednarodne zaščite). Znesek vključuje tudi sorazmerni del stroškov, ki jih ni mogoče razdeliti med prosilce in osebe z mednarodno zaščito.