Ukinitve omejitve pri odpiranju d.o.o.-jev

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

ZGD-1 določa omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika, katerih glavni namen je preprečevanje ustanavljanja družb ter samostojnih podjetnikov in pridobivanje poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb. Navedene omejitve so bile prvič uvedene z novelo ZGD-1H (Uradni list RS, št. 82/13), s katero je bila vzpostavljena tudi elektronska platforma, ki omogoča samodejno ugotavljanje okoliščin, v zvezi z omejitvami vpisa, še pred oddajo vloge za vpis v sodni oziroma Poslovni register. Prav zaradi porasta nepoštenih poslovnih praks na področju ustanavljanja podjetij, pa je ministrstvo z namenom zajezitve le teh, 2 novelo ZGD-1l (Uradni list RS, št. 55/15), ki je začela veljati 8. 8. 2015 sprejelo dodatne ukrepe ter nadgradilo ureditev 10. a člena.

ZGD-1 v prvem odstavku 10a. člena tako določa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

Dodatno varovalko, katere namen je v preprečevanje veriženja družb (Pri veriženju podjetij govorimo o tem, da lastnik neplačane obveznosti pusti na starem podjetju, na novo pa prenese poslovanje.) in kopičenja družb na "zalogo" (ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države), pa predstavlja 3. odstavek 10.a člena ZGD-1. V skladu z omenjeno določbo ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Ker ukrep omejevanja ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo ni namenjen osebam s poštenimi poslovnimi nameni, so v četrtem in petem odstavku predvidene izjeme kdaj ne velja generalna prepoved ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo. Ukrep ne velja za srednje in velike družbe (sem se med drugim prištevajo banke, zavarovalnice in družbe, ki kotirajo na borzi) ter za DUTB in če je bil delež v družbi z omejeno odgovornostjo pridobljen na podlagi prestrukturiranja, ter če je oseba pridobila delež na podlagi dedovanja. Omejitev ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo tudi ne velja, če vse družbe, v katerih je oseba v zadnjih treh mesecih pridobila delež aktivno poslujejo. Torej taka oseba nima namena ustanoviti prazne družbe na zalogo, zato je ni primerno omejevati. V skladu z določbo petega odstavka 10.a člena pa mora delujoča družba zadostiti naslednjim merilom oziroma pogojem: da ima družba odprt TRR, da nima neporavnanih davčnih obveznosti, ter da ima vsaj en mesec zaposleno eno osebo za polovični delovni čas. Če je oseba v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo, ki bo izpolnjevala vse prej navedene pogoje, zanjo ne velja generalna omejitev ena družba v treh mesecih. Navedene izjeme omogočajo, da omejitev ustanavljanja prizadene zgolj tiste družbe z nepoštenimi poslovnimi nameni, ne pa tudi ostalih. Prav tako obstoječa elektronska platforma omogoča, da informacijski sistem ob oddaji predloga za vpis avtomatično zazna procesno oviro (oziroma obstoj okoliščine zaradi katere vpis ni dovoljen - Z uvedbo 10. a člena je bila namreč uvedena elektronska platforma, ki omogoča da se preko sistema e-VEM na podlagi neposredne elektronske izmenjave podatkov med javnimi registri in sistemom e-VEM, preveri ali obstajajo zakonske omejitve zaradi katerih vpis v sodni oziroma poslovni register ni dovoljen.), zato navedene določbe v praksi ni mogoče obravnavati drugače, kot to navaja predlagatelj.

Nadalje bi želeli izpostaviti, da so omejitve ustanavljanja predvsem odraz dosedanjih anomalij pri delovanju podjetij in podjetnikov, kot so veriženje podjetij z obsežnim ustanavljanjem novih družb (tudi 1000 podjetij) s strani enega ustanovitelja, izogibanje pri plačilih zaposlenim tako z vidika plače kot dajatev in izogibanjem vsem drugim pravnim in podjetniško naravnanim normam, na katere je bilo ministrstvo opozorjeno s strani tako laične kot tudi strokovne javnosti. Po strokovni preučitvi omenjene problematike, ter tehtni presoji vseh veljavnih omejitev, je ministrstvo ocenilo, da so omejitve ustanavljanja nujno potrebne in upravičene z vidika javne koristi. Ker gre za občutljiv poseg v ustavno pravno varovano pravico do svobodne gospodarske pobude, je ministrstvo še posebej pazilo na sorazmernost sprejetih ukrepov. V fazi sprejemanja nove ureditve je tako opravilo vrsto posvetovanj z različnimi deležniki, ter na podlagi prejetih informacij opravilo tudi analizo vplivov na gospodarstvo.

V zvezi z navedenim bi želeli opozoriti tudi na mnenje Ustavnega sodišča, ki je že večkrat poudarilo (npr. v odločbi št. U-l-16/98 z dne 5. 7. 2001, Uradni list RS, št. 62/01, in OdI.US X. 144), da skrajno Iiberalistično pojmovanje podjetništva ni v skladu z Ustavo. Zakonodajalec lahko ne le predpiše način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude skladno z drugim odstavkom 15. člena Ustave, ampak lahko določene oblike podjetništva tudi omeji skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Če je za to izkazana javna korist (varstvo zdravja ali življenja ljudi, varstvo narave, varstvo potrošnikov, zaposlenih ipd.), lahko določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje, ki pomenijo omejitev svobodne gospodarske pobude. Ministrstvo tako ocenjuje, da sprejeti ukrepi in rešitve predstavljajo pomemben korak k omejevanju porasta števila primerov namernega izčrpavanja podjetij ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države, zato so nujni in upravičeni.

V skladu z vsem navedenim na ministrstvu menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1) ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti.