Večje kazni za delodajalce

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Z namenom preprečevalnega in odvračalnega učinka je nov Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) na novo opredelil in umestil določene prekrškovne določbe. Zakon je tako umestil določene prekrške pod najostreje sankcionirano določbo (npr. celoten institut plačila za delo) nekatere kršitve pa so bile tudi na novo opredeljene kot prekrški (nadlegovanje in trpinčenje, sprejetje splošnega akta, obveščanje o sprejetih ukrepih za zagotavljanje dostojanstva na delovnem mestu, posebnosti v disciplinskem postopku, zagotovitev odsotnosti delavca zaradi opravljanja funkciji ali druge obveznosti na podlagi zakona, obveznosti delodajalca do sindikata, vrnitve napotenega delavca v Republiko Slovenijo, nezagotavljanje sredstev za delo itd.). Med določbe, ki so sedaj najostreje sankcionirane, spada tudi prekršek, ko delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom ZDR-1, za katerega je za delodajalca zagrožena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR. V prej veljavnem zakonu se je za tovrsten prekršek izrekla globa v višini od 750 do 2.000 EUR.

Glede kršenja določb, ki se nanašajo na odrejanje nadurnega dela menimo, da je kazen za prekršek sorazmerna teži kršitve, pojasnjujemo pa še, da je na podlagi drugega odstavka 135. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu.

Pomembna je tudi na novo uveljavljena določba, da lahko inšpektorat kot prekrškovni organ izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona.

Zagrožene sankcije morajo biti zadostne, da imajo ob neposrednem kaznovalnem učinku tudi odvračalni učinek. V tem pogledu je potrebno zagotoviti takšne sankcije, ki bodo sorazmerne s predvideno pridobljeno materialno koristjo in glede na predhodno navedene spremembe menimo, da zakon sledi navedenim načelom in zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.