23. 1. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Zahvaljujemo se vam za posredovani predlog. Uvodoma je potrebno pojasniti, da je potrebno dane predloge obravnavati upoštevaje veljavno zakonodajo javnega naročanja. Področje javnega naročanja ureja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, z dne 30.11.2015, v nadaljevanju ZJN-3), ki je začel veljati 1. aprila 2016. Zakon je skladen s pravnim redom EU na področju javnega naročanja.
Ad. 1 Projekt centralne cenovne evidence, ki naj bi zagotovil primerjavo doseženih cen materialov v javnih zdravstvenih zavodov je v zaključni fazi izdelave. Izvaja ga Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (ZDRZZ) v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor (vodja projekta: Jasmin Džaferović). Osnovni namen projekta je izdelava sodobnega informacijskega sistema, ki bo nudil cenovno ugodno informacijsko podporo pri primerjavi cen materialov vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki so člani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ter poenostavitev zbiranja podatkov o primerljivih cenah za posamezne materiale. Projekt bo izpeljan na način, da bo zagotovil dolgoročno zniževanje stroškov nabavljenega materiala ter odpravil odvisnost dobav od posameznega dobavitelja opreme. Posledično se bodo zmanjšali stroški poslovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Do konca januarja 2017 se vzpostavi centralna baza oziroma evidenca veljavnih nabavnih cen medicinskih pripomočkov po posameznih JZZ, dostopna preko spletne strani.
Ad 2., 3., 4., 5., ZJN-3 ureja objavljanje in transparentnost na področju javnega naročanja v določbi 52. člena. Skladno z navedeno določbo se morajo vse objave povezane z javnim naročanjem objaviti na Portalu javnih naročil, zato predlog o poseben portalu formalno ni sprejemljiv, vsebinsko pa brezpredmeten oz. nepotreben, ker bi pomenil podvajanje že vzpostavljenega sistema transparentnosti in objave podatkov.
Med obveznimi obvestili sta tudi:
- obvestilo o javnem naročilu in
- obvestilo o oddaji javnega naročila.
Vsa obvestila morajo imeti obliko standardiziranih obrazcev, ki jih Evropska komisija določi na podlagi 51. člena direktive 2014/24/EU, za postopek naročila male vrednosti pa obliko standardnega obrazca, ki ga z uredbo določi vlada RS.
Naročniki lahko posamezno obvestilo v zvezi z javnim naročilom objavijo bodisi samo na Portalu javnih naročil bodisi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Navedeno je odvisno od ocenjene vrednosti javnega naročila ter vsakokratnih pragov za objavo javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije.
Obvestilo o javnem naročilu vsebuje vse relevantne podatke o oddanem javnem naročilu, med drugim tudi navedbo izbranega ponudnika in ceno oz. cene.
Poleg tega zakon določa kot obvezno pripravo in objavo posameznega poročila o posameznem postopku javnega naročanja (določba 105. člena ZJN-3), ki vključuje tudi podatke o uspešnem ponudniku in razloge za izbiro njegove ponudbe.
Področje transparentnosti ureja tudi novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (Ur. l. RS št. 23/14). Z navedeno novelo je bila vzpostavljena pravna podlaga za povečanje transparentnosti delovanja naročnikov na področju javnega naročanja. Peti odstavek 10.a člena Zakona o dostopu do informacija javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju: ZDIJZ) med drugim namreč določa, da so registrirani zavezanci iz 1. člena in drugega odstavka 1. a člena ZDIJZ, ki nastopajo kot naročniki v postopkih javnega naročanja, v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, dolžni objaviti javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe, ki jo sklenejo. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja. Navedena zakonska določba zasleduje večjo transparentnost informacij o porabi javnih sredstev na področju javnega naročanja in sledi načelom, ki so na tem področju uveljavljena v okviru organizacij OECD in Partnerstva za odprto vlado (Open Government Partnership). Eno od pomembnih priporočil Partnerstva za odprto vlado je namreč ravno proaktivna objava bistvenih dokumentov in podatkov o javnih naročilih na spletu. Več informacij o navedem priporočilu.
Zakon določa, da način objave, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Na navedeni zakonski podlagi je sprejet Pravilnik o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij in javno-zasebnih partnerstev, ki je pričel veljati 24. 1. 2015 in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 5/15 dne 23. 1. 2015 (v nadaljevanju: Pravilnik).
Namen Pravilnika o objavah pogodb s področja javnega naročanja, koncesij ter javno-zasebnih partnerstev (Uradni list RS št. 5/15; v nadaljevanju: Pravilnika) je torej določiti način, formate in mesto spletne objave zadevnih pogodb. Javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodb morajo naročniki v skladu z ZDIJZ in Pravilnikom objaviti na Portalu javnih naročil.
ZJN-3 v ničemer ne razlikuje ponudnikov, ki so domača podjetja v relaciji do ponudnikov iz drugih držav in ne vzpostavlja nobenih ovir tujim ponudnikom za pripravo in oddajo ponudbo.
Javno naročanje smo tako zakomplicirali, da "boli glava". nekateri služijo s predavanji - www.odin.si/mma_bin.php. Le poglejte nedavno objavljen TV prispevek enostavno rešljivega "izziva", ne "problema" naročanja medicinskih pripomočkov pri enem izmed zobozdravnikov. Vse se da enostavno urediti, le ustrezen šifrant potrebne ustrezno kvalitetne medicinske opreme mora obstajati ter minimalno naročena količina.
Ideja je sicer zanimiva, a si predstavljate kako bi bilo videti, če bi proizvajalci avtomobilov objavili svojo ceno in bi potem pri posrednikih ugotavljali koliko pri posameznem avtomobilu zaslužijo? V zdravstvu so prihranki drugod! Naj ne dovolijo zdravnikom delati drugod, naj zaposlijo mlade (150 jih je prijavljenih na zavodu), naj ukinejo nenormalno dolge dopuste zdravnikom, naj ukinejo prakso, da dežurajo, dobijo dežurstvo plačano in potem še koriistijo proste dneve. Ja, varčevati se da povsod.
Ker je zdravstvo javno, je potrebno, da je transparentno, pomeni tudi v nabavni ceni; torej vseeno drugače kot s prodajo avtomobilov. Namreč dokler davkoplačevalci v celoti plačujemo zdravstvo, imamo tudi v celoti pravico vedeti kam gre naš denar. Bodisi prek oseb, ki zastopajo davkoplačevalce ali pa pač javno. Verjamem do so podjetja, ki nimajo ničesar proti javni objavi njihovih cen, saj imajo nekatera tudi javne cenike njihovih storitev in proizvodov. Sicer pa se strinjam. lp
V takšnih poslih se nikoli ne plača polne cene po ceniku, tudi če je le-ta objavljen.
Ne verjamem, da boste našli več kot peščico podjetij, ki bi bila pripravljena javno objaviti, kakšne cene, rabate in popuste dajejo kateri stranki.
David S, hvala za mnenje. Možno, torej je čas, da se tudi podjetja prilagodijo javnim razpisom in potrebi po večji transparentnosti kadar v okviru JAVNIH naročil. lp
Lepo in prav, ampak ponudnikov npr. umetnih kolkov ni ravno na pretek. Kaj bomo, če nihče od njih ne bo želel javno objaviti svojih cen? Pač tega ne bomo kupovali?
Ali pa če bodo vsi ponudniki, ki bodo pripravljeni objaviti cene, imeli cene višje od tega, kar plačujemo sedaj. Bomo plačevali več, da zadostimo transparentnosti?
Kolikor se spomnim iz tv prispevka imajo v eni izmed skandinavskih držav javne cene?
Če res imajo (prvič slišim), bi vsekakor nekdo v našem zdravstvu moral narediti analizo cen, ki jih plačujejo oni, in cen, po katerih kupujemo mi.
Sicer se takšna analiza zdi utopična glede na to, da še znotraj lastnega sistema ne znamo (nočemo) uskladiti cen in naročanja, a vendarle bi bilo po eni strani zanimivo videti, koliko naše cene odstopajo od nekih javno objavljenih, in v primeru da so višje slišati ralzoge, zakaj so pa pri nas višje, če vemo da se da kupovati ceneje (v skrajnem primeru bi se lahko povezali z dotično državo in kupovali preko njih, če nam ne bi uspelo zagotoviti vsaj enako dobrih pogojev).
Tipično slovensko - po dvajsetih letih neoviranih kraj bomo vzpostavili sistem, ki bo to preprečeval. Nakradeno premoženje pa bo ostalo nedotaknjeno. V resnih državah bi se aparat spravil na storilce (in njihove tožilske sorodnike), da ne oni ne njihovi potomci ne bi imeli več mirnega življenja. Pri nas se to lahko zgodi le pri kakšni "Lipi", pri kriminalu belih ovratnikov pa nikoli.
Zagotovo je treba vzpostaviti sistem, ki bo to preprečeval. Zdravstvo namreč ni avtocesta, kjer se lahko denar izgublja, dokler traja projekt, ampak se pijavke na njem lahko napajajo v nedogled.
Kar zadeva ukrepov za nazaj: fabrike radnicima, zemlju seljacima i vlast ljudima, je njega dni rekel pokojni Tito. Tako je bilo do pred dobrega četrt stoletja nazaj. Kje pa so tovarne zdaj ...? Kdo je kriv za to oz. kdo je to omogočil? Je šel kdo sedet? ... ???
Dobro je gledati naprej. Za nazaj bi bilo dobro, če bi odgovorni čutili posledice nepravilnega ravnanja. Žal pa nima smisla vztrajati in delati podobnih napak, nepreglednosti (ne sprememba pomanjkljivega sistema), kjer se priskledniki lažje okoriščajo.
Predlog ni smiseln, ker predlaga Vladi nekaj, kar bi itak že sama od sebe storila. Vzpostavitev takšnega portala je namreč najlažji možni način, kako preslepiti volivce, da se Vlada resnično bori proti korupciji.
Veliko težja pot bi bila, da se nepravilnosti v preteklosti raziščejo - ampak to verjetno tudi Vladi ne ustreza, saj lahko hitro sama sebe namoči.
Cilj predloga je torej, da se vzpostavi sistem, ki bo krajo davkoplačevalskih sredstev v prihodnje preprečeval, vsi ki jih je v zadnjih 20. letih uspelo nagrabiti milijone, pa naj uživajo mirno življenje.
Podoben sistem bi bil koristen tudi za nabavo opreme in materiala ZA VSO JAVNO UPRAVO. Javna uprava je velik potrošnik. Lahko bi prihranili veliko denarja davkoplačevalcev.
Načeloma dobra zadeva, ne verjamem pa, da so dobavitelji pripravljeni javno objaviti vse cene.
Predvsem gre tukaj za stvari, ki se dobavljajo v več držav - kdo pa bo želel celemu svetu povedati, za kakšno ceno se je dogovoril pri nas?
Če nič drugega bi se zgodilo to, da bi pri nas pač dali najvišje cene, da se jim ne bi zgodilo, da bi nek portugalski uradnik videl, da nam prodajajo ceneje in zahteval isto ceno tudi za Portugalsko.