22. 1. 2018
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16) v 18. členu določa omejitve porabniških deležev za ogrevanje. Pobuda o ukinitvi mej je bila strokovno proučena v letu 2016, in sicer v okviru procesa zadnje spremembe pravilnika. Takratna strokovna odločitev je bila, da se meje določi z namenom bolj pravične delitve stroškov za ogrevanje, kar je potrebno še posebno v primerih pretiranega varčevanja in nesorazmerno visokih porab izkazanih z delilniki.
Z določitvijo minimalnega porabniškega deleža v višini 40% povprečne porabe na m2 se onemogoča, da bi se nekateri stanovalci zaradi pretiranega varčevanja greli na stroške sosedov. Sočasno določitev minimalnega porabniškega deleža stanovalce spodbuja k vsaj minimalnemu ogrevanju svojih stanovanj. Pretirano zniževanje temperature v stanovanjih povzroča vlago in plesni, ne omogoča več ustreznih bivalnih pogojev ter uničuje tudi konstrukcijo stavb. Stanovanja, ki imajo ves čas zaprte radiatorje, se ogrevajo pasivno, saj del toplote prehaja preko zidov, tal in stropa od sosednih ogrevanih stanovanj. Zaradi tega se stanovanja v večstanovanjskih stavbah tudi pri zaprtih radiatorjih praviloma ne ohladijo pod določeno temperaturo (cca. 14 -17 stopinj C).
Po drugi strani sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine. V primeru prekoračitev gre zato zelo verjetno za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Stanovanja, ki se nadpovprečno ogrevajo, ob tem ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja. Gre za obrnjen proces kot pri pretiranem varčevanju.
Spodnje in zgornje meje porabniških deležev obstoječega pravilnika so bile določene na osnovi strokovnih izhodiščih za delitev stroškov ogrevanja svetovalne mreže ENSVET (Matjaž Malovrh). Na osnovi analize meritev 4.500 stanovanj kurilnih sezon 2010/11 in 2011/12 se je namreč pokazalo, da je spodnjo mejo zaradi pasivnega odjema smiselno postaviti na vrednost 40% povprečne porabe na m2, zgornjo mejo pa na vrednost 300%. Ustreznost mej, ki jo določa obstoječi pravilnik, potrjujejo tudi izsledki statistične analize izmerjene porabe toplote za ogrevanje v 21.778 stanovanjskih enotah v ogrevalni sezoni 2015/2016 (Statistična analiza porabe toplote za ogrevanje, Žarko Zovko, Marko Čavrak, EGES, avgust 2016).