20. 11. 2017
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Predlog predlagatelja, ki se nanaša na vzpostavitev evidence tujcev, ki so v različnih postopkih v Republiki Sloveniji in niso vpisani v Centralni register prebivalstva (CRP) ni konkretiziran. Iz predloga ni točno razvidno, na katere vrste postopkov, ki so uvedeni oziroma se vodijo zoper tujca, ki ni vpisan v CRP, se predlog o vzpostavitvi evidence tujcev nanaša oziroma ali se ta morebiti nanaša samo na vzpostavitev evidence tujcev, ki so v postopku o prekršku oziroma v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in niso vpisani v CRP, to je na delovni področji, ki nista v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (evidenca pravnomočno obsojenih fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji - kazenska evidenca - sodi v pristojnost Ministrstva za pravosodje). Iz navedenega razloga se Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije do predloga ne more opredeliti.
Ne glede na to pa v nadaljevanju podajamo pojasnilo o vsebini podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju: CRP), ki jih vodimo na Ministrstvu za notranje zadeve:
Zakon o Centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS št. 72/2006 - v nadaljevanju: ZCRP), v 3. členu določa, da je CRP osrednja zbirka podatkov, kjer se vodijo podatki:
- o državljanih s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji,
- o državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije.
- o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom.
Ker je eden od virov podatkov CRP tudi Register tujcev (v nadaljevanju: RT), je vsak tujec, ki je zabeležen v RT, zabeležen tudi v CRP. RT je računalniško vodena evidenca o dovoljenjih za prebivanje tujcev (državljanov tretjih držav) in državljanov držav članic EGP, njihovih družinskih članov ter družinskih članov slovenskih državljanov, evidenca potrdil o prijavi prebivanja državljanov držav članic EGP ter evidenca o izrečenih ukrepih odpovedi prebivanja tujcem, ki se v skladu z Zakonom o tujcih vodi o tujcih. RT je povezan z ostalimi registri Informacijskega sistema upravnih notranjih zadev in policijskimi evidencami o vloženih kazenskih ovadbah in prekrških.
Vsakemu tujcu se v skladu s 3.členom ZCRP določi EMŠO in tujca zabeleži v RT, njegovi podatki so posledično vidni v CRP. To velja za vsakega tujca:
- ki ima dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Slovenij;
- ki je kdaj delal v Republiki Sloveniji in ima pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
- ki je v Republiki Sloveniji lastnik nepremičnine ali lastnik pravne osebe in ima obveznosti s področja davkov;
- ki je v Republiki Sloveniji iz humanitarnih razlogov;
- ki je v Republiki Sloveniji na študiju (Erasmus in druge izmenjave študentov);
- ki mora na območju Republike Slovenije izvršiti neko drugo obveznost.
Tranzitnim tujcem in turistom, ter državljanom EU, ki se v Republiki Sloveniji mudijo do 90 dni (treh mesecev), se EMŠO ne določi. Prav tako se EMŠO ne določi zaradi prometnega prekrška.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Uvodoma želimo poudariti, da Ministrstvo za pravosodje ne more podati takšne razlage predpisa iz svoje pristojnosti, ki bi pravno zavezovala druge državne organe ali celo sodišča. V Republiki Sloveniji lahko t.im. avtentično razlago zakonov poda le Državni zbor Republike Slovenije (107. in 149 – 152. členi Poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13)), pri čemer gre (s primerjalnopravnega vidika) za posebnost, ki jo je moč najti le še v nekaterih drugih državah. Ministrstvo za pravosodje torej v nadaljevanju podaja zgolj neobvezna pojasnila.
Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da med drugim upravlja kazensko evidenco, evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, posebno evidenco vzgojnih ukrepov in skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu. V navedenih evidencah se obdelujejo: osebni podatki, vključno z EMŠO, o storilcih kaznivih dejanj iz sodb ali drugih odločb sodišč, podatki o izrečenih kaznih, varnostnih ukrepih, pogojnih obsodbah, sodnih opominih, vzgojnih ukrepih in o obsodbah, s katerimi je bila storilcem kaznivih dejanj, o katerih se vodi kazenska evidenca, oproščena kazen, o izrečenih sankcijah v postopku o prekršku ter o njihovih pravnih posledicah; poznejše spremembe podatkov o obsodbah, ki so bile vpisane v kazensko evidenco, pa tudi podatki o izvršeni kazni in razveljavitvi vpisa neupravičene obsodbe. V omenjene evidence se med drugim vpisuje tudi podatke o državljanstvu in stalnem oziroma začasnem prebivališču (prvi in tretji odstavek 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij). Podatki iz kazenske evidence se med drugim dajejo le za neizbrisane obsodbe sodišču, državnemu tožilstvu, policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo (peti odstavek 250.a člena ZIKS-1).
Glede na navedeno ocenjujemo, da je veljavna ureditev z delovnega področja Ministrstva za pravosodje ustrezna. Ob tem želimo poudariti, da je potrebno z vidika ustavnega načela sorazmernosti z zakonodajnimi posegi zasledovati ustavno dopusten cilj (kolikor gre za ukrepe, ki posegajo v ustavne pravice – tretji odstavek 15. člena in 2. člen Ustave). S tega vidika ocenjujemo, da se v prej omenjenih evidencah korektno zbirajo podatki o EMŠU, državljanstvu in stalnem oziroma začasnem prebivališču oseb, ki so potrebni npr. zaradi posredovanja podatkov sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojene osebe, ali npr. zaradi izmenjave podatkov z drugimi državami. Ne vidimo pa ustavno dopustnega cilja, na podlagi katerega bi znotraj obstoječih evidenc vzpostavili poseben register tujcev, kakršnega predlagate. Glede na navedeno vašega predloga ne moremo sprejeti.