9. 1. 2017
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z opisanim predlogom ocenjujemo, da ni ustrezen.
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja (APZ) so vedno namenjeni konkretni ciljni skupini in naslavljajo specifično problematiko te skupine. Dejstvo je, da se veliko oseb zaposli povsem brez dodatne pomoči ali spodbud, zato nekritično podeljevanje subvencij vsem brezposelnim, ni racionalno, niti upravičeno. Tudi priporočila Evropske komisije Sloveniji gredo v smeri, da je potrebno kreirati ukrepe z jasnim ciljem, prilagojene specifikam posameznih skupin brezposelnih (t.i.»Tailor-made« programe). Stroge omejitve pri dodeljevanju subvencij izhajajo tudi iz evropskih pravil o dodeljevanju državnih pomoči podjetjem.
Pri določanju ciljne skupine v okviru ukrepov APZ, poleg pravnih podlag, vedno upoštevamo predvsem stanje na trgu dela v Sloveniji, pri pripravi zaposlitvenega načrta in opredelitvi zaposlitvenih ciljev pa se upošteva tudi individualne potrebe in želje posameznika. Osebam, ki imajo na podlagi preteklih delovnih izkušenj in pridobljene izobrazbe, večje možnosti na trgu dela, so na voljo predvsem ukrepi napotovanja na delovna mesta in kariernega svetovanja ter učenja veščin iskanja zaposlitve, medtem ko so intenzivnejši ukrepi APZ, kamor sodijo tudi subvencije ob zaposlitvi, namenjeni brezposelnim z manj priložnostmi, ki na trgu dela potrebujejo posebno pomoč pri iskanju zaposlitve.
Osnovni namen subvencije za zaposlitev je izenačevanje možnosti težje zaposljivih oseb na trgu dela. Delodajalec, ki ima potrebo po delavcu, lahko izbira in zaposli osebo, ki nima zaposlitvenih ovir ali pa izbere osebo, ki je zaradi določenih lastnosti težje zaposljiva (npr. je brezposelna več kot 12 mesecev, brez poklicne izobrazbe, starost 50 +, invalidna oseba, iskalci prve zaposlitve ipd.), vendar pa ji ravno zato pripada subvencija. V kolikor bi pripadala subvencija vsem osebam, bi osebe, ki imajo zaposlitvene ovire, ostajale v evidenci brezposelnih oseb in se ujele v past dolgotrajne brezposelnosti, saj bi delodajalci raje izbrali tiste, ki teh ovir nimajo. Zavod RS za zaposlovanje vsako leto pripravi oceno učinkovitosti preteklih programov subvencioniranja na podlagi uvedbe kontrolnih skupin, z namenom ugotovitve, kako so se zaposlovale osebe iz istih ciljnih skupin, ki niso bile vključene v program subvencionirane zaposlitve. Ugotovitve jasno kažejo, da je subvencija najbolj upravičena v primerih zaposlovanja starejših (stari 50 let ali več), dolgotrajno brezposelnih in nižje izobraženih. Najnižji učinek oziroma najvišji učinek mrtve teže pri subvencijah ob zaposlitvi pa je pri skupini brezposelnih od 30 do 39 let, pri kratkotrajno brezposelnih do 5 mesecev oziroma med 6 do 11 meseci ter pri skupini s terciarno izobrazbo. Glede na podatke kontrolne skupine bi se večina brezposelnih iz teh ciljnih skupin zaposlila tudi brez subvencije delodajalcu.
Ukrepe APZ vseskozi spremljamo, evalviramo in prilagajamo potrebam na trgu dela. Prepričani smo, da je z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela, potrebno ohraniti ciljno usmerjenost ukrepov APZ. Žal so finančna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja omejena, zato ni mogoče zadostiti željam, da bi zagotovili subvencijo ob zaposlitvi za vse brezposelne. Le-ta je in mora biti namenjena tistim, ki so na trgu dela najbolj ranljivi in so zato nujno potrebni tovrstne pomoči.
Odziv na odgovor vlade; citiram:
"Ukrepe APZ vseskozi spremljamo, evalviramo in prilagajamo potrebam na trgu dela."
Preprosto povedano to počnete ZELO ZELO slabo in vsaj za desetletje prepočasi.
Razlog: nesposobnost stroke v iskanju inovativnih rešitev primernih za slovenski trg.
Nedojemanje in nedohajanje dogajanja v svetu in dejanskih potreb ljudi oz. prehajanja družbe v nove okoliščine. Nerazumevanje vzrokov težav. Ozka izobraženost strokovnega kadra, ki se ukvarja s to problematiko.
lp
Nekdo, ki je brezposeln leto ali več, težje dobi novo zaposlitev od tistega, ki je ravnokar ostal brez službe.
Vedno se poraja vprašanje, zakaj ni dobil dela v tem času?
Je nesposoben?
Se bo lahko znova hitro vpeljal v delovni ritem?
...
Podjetja pa lahko zaposlujejo tudi brez subvencije.
Če je razlog za zaposlitev subvencija, se podjetju verjetno ne piše prav dobro.
V tujini te na Zavodih za zaposlovanje pohopsajo takoj. Nič ne čakajo, takoj te vključijo v različne dejavnosti, ker se zavedajo, da si najlažje zaposljiv in motiviran v začetku prijave na Zavodu. Po nekaj mesecih motiviranost upada in je brezposelnemu težje, zato tudi težje dobi zaposlitev.
Zato je pri nas prav zavod za zaposlovanje sokriv za veliko število dolgotrajno brezposelnih, saj jih "proizvaja" kar sam, zaradi zgrešene politike zaposlovanja, da moraš biti za vse prijavljen dolgo časa, šele potem si upravičen do raznih ukrepov. Povsem zgrešeno in Zavod za zaposlovanje bi moral biti za takšno zgrešeno delo tudi kazensko odgovoren.
Zato predlog, ki bi moral biti razširjen še na druge dejavnosti za brezposelne, podpiram. Zavod bi moral vse, sedanje dolgotrajno brezposelne in tiste, ki se šele prijavljajo, moral takoj začeti vključevati v razne oblike dela in izobraževanja, ki bi se morale prenehati obravnavati kot ugodnost, ki si jo brezposelni prisluži po določenem času, temveč nujni ukrepi, ki jih brezposelni res potrebujejo in jim morajo biti na voljo.
Namen je, da se najprej pomaga težje zaposljivim. Tudi zato subvencije za tiste, ki so prijavljeni več kot leto dni. lp
Rešitev je v kvalitetnejši analizi in nadzoru dogajanja, torej v ljudeh, ne v predpisih.
To bi bilo preskakovanja med povezanimi podjetji.
Pustim službo v enem podjetju, sem dva dni na Zavodu, vzamem službo v drugem podjetju, hop subvencija.
Za preprečevanje zlorab že obstajajo pogoji dodeljevanja subvencij, med njimi npr., da mora v primeru prejema subvencije delodajalec zaposliti delavca za vsaj 1 leto in da je ne more prejeti za delavca, ki je pri njem delal ali se usposabljal 1 leto pred tem. Glede na to, da je vlada pred časom sprejela ukrep omejevanja veriženja podjetij, najbrž ni za pričakovati večjih razsežnosti zlorab dodeljevanja subvencij če bi se sprejel moj predlog. Če pa bi že obstajal utemeljen strah pred zlorabo, pa bi se med pogoje dodeljevanja subvencij lahko dodal kak dodaten pogoj in je to potem še vedno boljša rešitev od sedanjega stanja, ko mora na tisoče težko zaposljivih ljudi čakati vsaj eno leto, da postanejo malo lažje zaposljivi, če se nato zaposlijo in čez čas službo spet izgubijo, se zgodba ponovi in sta jim že šli dve leti v nič.
Če lahko službo dobijo v mesecu ali dveh, potem menda ne sodijo ravno med "težko zaposljive"?
To je namreč bistvo trenutne omejitve - da se ne daje subvencije za vse zaposlitve ampak le za tiste, kjer se zaposli nekoga, ki brez subvencije službe nikakor ne dobi.
@DavidS, saj nisem napisal, da težko zaposljivi dobijo službo v mesecu ali dveh, preberite še enkrat, če niste razumeli...
Problem s temi subvencijami je v tem, da imajo za posledico daljšo brezposelnost ljudi, to je vsa težava. V praksi namreč niso namenjene le ljudem s težko zaposljivim poklicem, pač pa vsem - ker je država podjetja "navadila" na subvencije (saj je to za državo lažje, kot ustvariti ugodno poslovno okolje, kot sem napisal v drugem komentarju), podjetja včasih raje počakajo z zaposlitvijo delavca (vseeno ali je težko zaposljiv ali ne), če imajo možnost. Poleg tega trenutno obstaja več različnih ukrepov subvencioniranja - glede na starost, kraj bivanja (območja z visoko brezposelnostjo), za prvo zaposlitev, za invalide itd. Menim, da je časovni pogoj dodeljevanja (vsaj nekaterih!) subvencij za zaposlitev kontraproduktiven, in bi bilo treba namesto tega raje dodati kak drug pogoj, ki nebi imel za posledico večje brezposelnosti.
Če si podjetje tako močno želi točno določenega delavca, da je pripravljeno čakati nekaj mesecev, da se delavcu nabere dovolj "staža" brezposelnosti, potem ta človek ni težko zaposljiv in subvencija zanj nima smisla.
Če bi podjetju šlo le za subvencijo, bi preprosto zaposlili nekoga iz velike množice brezposelnih, ki so na Zavodu prijavljeni leto ali več.
Glasujem ZA, pri tem pa poudarjam, da so tovrstne subvencije tako zelo neprimerna rešitev zaposlovanja; pripomorejo zgolj k izboljšanju statistike. Ne koristijo (vsaj ne na dolgi rok) nekvalificiranemu delavcu, ki je dlje časa na zavodu, kvalificiranemu, ki je izpadel zaradi krajšega časa na zavodu in tudi ne državi, ki je "statistiko" izboljšala zgolj za tisto 1 leto. Subvencije naj se raje namenijo ustvarjanju novih podjetij, ki bodo imela potrebo po novih delavcih. Zavod za zaposlovanje pa na splošno potrebuje prevetritev,
Se povsem strinjam, boljša rešitev za zmanjšanje brezposelnosti bi bila konstantno stremenje k privlačnemu poslovnemu okolju, pritegnitev tujih investitorjev, zmanjšanje birokracije in obdavčitve, lažje odpuščanje, drugačen sistem potnih stroškov itd., ampak trenutna subvencijska politika je pač za vlado enostavnejša...