3. 1. 2017
Odziv Ministrstva za zdravje
Pravica do spremstva je urejena v 61. in 62. členu Pravil zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: Pravila), ki določata, da ima pravico do spremstva na poti zavarovana oseba, ki je napotena k izvajalcu izven kraja prebivališča, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih razlogov ni sposobna sama potovati. Otrok do 15. leta starosti ima pravico do spremstva na vsakem potovanju na zdravljenje do izvajalca, težje ali težko duševno in telesno prizadeti otrok in mladostnik pa do 18. leta. Potrebo po spremstvu ugotovi osebni zdravnik, od njega pooblaščeni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, v primerih nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči pa tudi drug zdravnik. Nadalje prvi odstavek 175. člena Pravil določa, da osebni otroški zdravnik ugotavlja začasno zadržanost od dela zaradi nege ali spremstva otroka v skladu s Pravili. O tem mora najpozneje v 3 dneh pisno obvestiti osebnega zdravnika zavarovanca (starša), ki uveljavlja zadržanost od dela zaradi nege ali spremstva otroka.
Na podlagi ugotovljene upravičenosti do začasne zadržanosti od dela zaradi spremstva otroka otrokov osebni zdravnik ali osebni zdravnik zavarovanca izda potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela, s katerim zavarovanec lahko uveljavlja pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Bolniški stalež« za spremstvo otroka na poti na zdravljenje (tj. širši pomen, ki zajema preventivne in kurativne storitve) lahko torej zavarovancu izda tudi njegov osebni zdravnik.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT) določa, da je glede na vzrok in trajanje zadržanosti od dela, za ugotavljanje in ocenjevanje upravičenosti le-te, pristojen osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija. Načelna splošna usmeritev izhaja tudi iz 46. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13; nadaljnjem besedilu: ZZDej), ki določa, da storitve s področja osnovne zdravstvene dejavnosti opravlja osebni zdravnik s svojimi sodelavci in lahko bolnika napoti tudi k drugim zdravnikom ter usklajuje njihove nasvete, vodi pa tudi bolnikovo zdravstveno dokumentacijo. V razmerju do osebnega zdravnika so vsi drugi zdravniki, ki sodelujejo pri zdravstveni obravnavi posameznika na sekundarni in terciarni ravni, napotni zdravniki.
Izvajanje storitev napotnega zdravnika je praviloma časovno omejeno in vezano na napotitev osebnega zdravnika. Le izjemoma, kadar določena kronična bolezen na podlagi strokovnih kriterijev zahteva trajen nadzor na specialistični ravni, lahko napotni zdravnik prevzame bolnika v stalno zdravstveno oskrbo. O tem se mora dogovoriti z bolnikovim osebnim zdravnikom, ki ga mora tudi redno obveščati o bolnikovem zdravstvenem stanju in svojih ukrepih.
Na podlagi zapisanega pojasnjujemo, da se s tem zasleduje in utrjuje medsebojno zaupanje med pacientom in njegovim izbranim osebnim zdravnikom, ki zagovarja pravice svojih varovancev, jim svetuje in ohranja odnos v skladu s sprejetimi etičnimi načeli. Kot gatekeeper izvaja in nadzoruje pacientovo celostno zdravstveno obravnavo in skrbi za njegovo zdravje. Skladno z napisanim je zato pristojnost za izdajo bolniškega lista dodeljena izbranemu osebnemu zdravniku in se v prihodnosti ne predvideva sprememba glede pristojnosti odločanja.