16. 1. 2017
Odziv Ministrstva za javno upravo
Slovenija je demokratična republika, v njej ima oblast ljudstvo, ki svojo voljo izvršuje neposredno in z volitvami. Brez svobodne volilne pravice ni demokracije. Praviloma ima to pravico samo državljan zaradi posebnega vzajemnega odnosa med njim in državo. Teorija demokracije poudarja, da je učinkovitost demokratičnega procesa odvisna zlasti od poštenih volitev na vseh ravneh, ki omogočajo oblikovanje predstavniških organov države in lokalne samouprave v skladu z voljo ljudstva. Ljudstvo na volitvah voli poslance, ki potem sprejemajo odločitve o pomembnih družbenih zadevah. Poslanci državnega zbora so predstavniki vsega ljudstva in ne samo skupine, ki ga je izvolila. Zastopa torej tudi tiste državljane, ki zanj niso glasovali in tudi tiste, ki volitev niso udeležili. Udeležba na volitvah v Sloveniji ni obvezna. Možnost udeležbe na volitvah je zgolj pravica državljana, ne pa tudi njegova dolžnost.
Volivci volilno pravico uresničujejo s ciljem oblikovanja predstavniškega telesa, ki mora biti konstituirano v čim krajšem času po izvedenih volitvah, da se zagotovi učinkovito izvrševanje oblasti. Temu cilju mora biti prilagojena celotna ureditev volilnega postopka.
Volilni sistem je za volitve poslancev v državni zbor urejen v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. Zaradi upoštevanja načela tesnejše povezanosti volivcev s poslanci in neposrednega vpliva volivcev na sestavo državnega zbora, volivci ne glasujejo o listah kandidatov kot celoti, temveč glasujejo o posameznih kandidatih na listi po posameznih volilnih okrajih. Personalizacija volitev se zagotavlja ne samo z glasovanjem o posameznikih, temveč tudi s tem, da poslanske mandate, ki jih pridobi strankarska lista kandidatov, ne dobijo kandidati po vrstnem redu, kot so bili navedeni na listi kandidatov, temveč glede na to, kolikšen delež glasov so pridobili v volilnem okraju, v katerem so nastopili.
Na podlagi 73. člena ZVDZ je natančno določena vsebina glasovnice, v kateri je med drugim določeno, da vsebuje zaporedne številke in imena kandidatov po vrstnem redu iz seznama list kandidatov in priimke in imena kandidatov, o katerih se glasuje v volilnem okraju. Volivec lahko glasuje za enega kandidata in sicer tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje.
Sklepno poudarimo, da glede na zgoraj navedeno, že iz samega namena in cilja demokratične ureditve izhaja, da ljudstvo izvoli poslance na način, ki omogoča najhitrejše konstituiranje izvršilne veje oblasti. Ureditev po predlogu državljana bi navedeni cilj in namen volitev ogrozila, na glasovnicah dodana možnost »Ne strinjam se z nobeno izbiro« pa ne bi prispevala niti k večji demokratičnosti volitev, niti k spremembi volilnih rezultatov oziroma ne bi imela nobenih pomembnih posledic, zaradi katerih bi bilo potrebno pripraviti in sprejeti spremembe in dopolnitve veljavnih volilnih predpisov.
Glede na navedeno menimo, da za predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.