Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prepoved prenosa premoženja na drugo podjetje z namenom odpuščanja

2847 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Pogosto berem o tem, da podjetje prenese premoženje na drugo podjetje, zaposleni ostanejo pri prvem podjetju, ki pa gre v stečaj, ker v njem ni več premoženja. Ali pa, da podjetje ustanovi drugo podjetje skoraj brez premoženja, nanj premesti zaposlene, nato pa gre to novoustanovljeno podjetje v stečaj. Zaposleni v obeh primerih ostanejo na cesti. Predlagam, da se takšne primere prepove. Če je bilo premoženje le preneseno na drugo podjetje, naj se uredi, da se prenesejo tudi zaposleni. Če se zaposleni prenesejo na podjetje brez premoženja, naj bo takšen akt ničen. Treba je spodbujati pošteno poslovno prakso, ne pa nepoštene.

16 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR L lipi 74 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


22. 11. 2016

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1; Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13 in 55/15), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

Prav z namenom zajezitve nepoštene poslovne prakse na področju ustanavljanja podjetij je zadnja novela ZGD-1, ki je začela veljati 8. 8. 2015 (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1 I), nadgradila ureditev 10.a člena ZGD-1, ki določa omejitev ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika.

Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba (prvi odstavek 10.a člena ZGD-1):

  • ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje;
  • ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  • ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali je javno objavljena na seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  • ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno;
  • ki je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
  • Kot izhaja iz navedenega, je ZGD-1l v 4. točki 10.a člena dodal novo omejitev, ki se nanaša na prekršek v zvezi s plačilom za delo oziroma prekršek v zvezi z zaposlovanjem na črno. Ta je bila po našem mnenju potrebna zato, ker je bilo od leta 2008 naprej ugotovljenih zelo veliko kršitev na tem področju v povezavi z ustanavljanjem in prenehanjem gospodarskih družb, z ukrepom pa smo želeli omejiti zlorabe na področju neizplačevanja plač in zaposlovanja na črno. Omejitev velja tri leta od pravnomočnosti sodbe oziroma prekrška.

    Tudi omejitev iz 5. točke 10.a člena je novost ZGD-1l, ki onemogoča ustanovitev novih družb osebam, ki niso izkazale ustrezne skrbnosti pri poslovanju in katerih družbe so bile zato izbrisane iz registra po uradni dolžnosti na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr., 27/16, 31/16 - odl. US, 38/16 - odl. US in 63/16 - ZD-C). Z navedeno omejitvijo smo želeli posredno doseči, da bi bilo poslovodstvo bolj odgovorno pri vodenju družb in posledično ne bi prihajalo do izbrisov družb po uradni dolžnosti v tolikšni meri. Ta omejitev je omejena na šest mesecev od datuma izbrisa družbe iz registra.

    Tretji odstavek 10.a člena ZGD-1 (dodan z novelo ZGD-1I) določa omejitev v zvezi z ustanavljanjem družb z omejeno odgovornostjo. Oseba lahko ustanovi eno družbo z omejeno odgovornostjo v obdobju treh mesecev oziroma pridobi delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Namen določbe je otežitev veriženja podjetij oziroma ustanavljanja družb z omejeno odgovornostjo na zalogo ter s tem povezanimi nepoštenimi poslovnimi praksami izigravanja upnikov, zaposlenih in države.

    Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujemo, da bodo navedeni ukrepi, sprejeti z novelo ZGD-1 I, zagotovo pripomogli k zmanjšanju nepoštene poslovne prakse, ki se pojavlja v zvezi z ustanavljanjem podjetij.

    V skladu z vsem navedenim na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1) ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti.

    Priloge:

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 4. 10. 2016 | 10:02:33

    Prepoved prenosas premoženja na drugo podjetje z namenom odpuščanja

    Pogosto berem o tem, da podjetje prenese premoženje na drugo podjetje, zaposleni ostanejo pri prvem podjetju, ki pa gre v stečaj, ker v njem ni več premoženja. Ali pa, da podjetje ustanovi drugo podjetje skoraj brez premoženja, nanj premesti zaposlene, nato pa gre to novoustanovljeno podjetje v stečaj. Zaposleni v obeh primerih ostanejo na cesti. Predlagam, da se takšne primere prepove. Če je bilo premoženje le preneseno na drugo podjetje, naj se uredi, da se prenesejo tudi zaposleni. Če se zaposleni prenesejo na podjetje brez premoženja, naj bo takšen akt ničen. Treba je spodbujati pošteno poslovno prakso, ne pa nepoštene.

    Komentarji