Nagrajevanje aktivnih iskalcev zaposlitve
Moj predlog je sledeč:
že 4 mesece sem prijavljen na zavodu za zaposlovanje in zelo aktivno iščem novo zaposlitev. Moji svetovalki praktično ni potrebno narediti absolutno nič, ker sem že sam prišel k njej s podrobno razdelanim programom prekvalifikacije. Imel sem tako časovni plan izpitov za pridobivanje novih licenc in NPK kot tudi stroškovnik.
A lej ga zlomka: svetovalka me je opozorila, da mi zavod ne krije nobenega stroška v zvezi s prekvalifikacijo. Bil sem zgrožen, a se ne gremo v tej državi aktivne politike zaposlovanja? Kako naj si brezposeln privošči prekvalifikacijo v vrednosti 3000eur?!?!? to je vendar nemogoče.
Predlagam torej, da vsem tistim, ki smo zares aktivni na področju reševanja svojega položaja brezposelnega, država vsaj 50% subvencionira stroške prekvalifikacije kot nagrado za aktiven angažma. Ker kot brezposeln si postavljen pred dejstvo: ali prihranke porabiti za hrano in streho nad glavo, ampak tako ostati brez željene prekvalifikacije, s čimer se ti bistveno poslabšajo možnosti za dobiti novo in boljšo službo, ali pa prihranke porabiti za rpekvalifikacijo, a pri tem umreti od lakote pod Savskim mostom.
Moj predlog je povsem realno izvedljiv. Država naj krizo izkoristi za celovit pristop h klesetnju stroškov javnega sektorja in bo potem dovolj za subvencije res aktivnim iskalcem zaposlitve.
1. Moja prekvalifikacija bi stala nekej 3000eur, kar je približno 70% povprečne bruto2 plače v javnem sektorju. Torej, če oklestimo državne plače za cca. 20% in privačujemo še pri drugih, bolj sistemskih zadevah, bo denarja za res kvalitetno aktivno politiko zaposlovanja "ko u priči".
2.Dejstvo je, da od zdajšnjih 100000registriranih brezposelnih, jih samo nekaj % dejansko aktivno dela na svojem socialno-ekonomskem položaju. Meni osebno je sveotvalka rekla, da sem daleč najbolj angažiran iskalec zaposlitve na mojem uradu za delo. In dejansko je to res: večina brezposelnih samo sesa državo najprej za tisto nadomestilo, potem pa še za socialno pomoč - da bi skušali rešiti svoj problem, to jim na kraj pameti ne pade. Zato pač veliko denarja za te subvencije ne bi bilo potrebno.
Sam osebno skušam zapluti v stroko, ki je diametralno nasprotna moji osnovni formalni izobrazbi, samo zato, ker vem, da bom tako imel boljše možnosti za zaposlitev. Ni enostavno, ampak sem pripravljen se učiti in tudi vložiti nekaj lastnih sredstev. Popvrečnemu brezposelnemu pa se zdi že presežek, če mora namesto z lopato kopati s krampom.
Meni se ne zdi pošteno, da se moj primer meri z enakimi vatli kot primeri drugih brezposelnih, ki dejansko nič ne vložijo v reševanje svojega problema. Zavod bi moral spodbujati samoiniciativnost in samoangažiranost in taki primeri, kot sem sam, da me svetovalka sploh ne uspe dohajati zaradi vseh mojih načrtov, bi morali biti posebno nagrajevani, da bi se nam olajšalo pridobiti ustrezno kvalifikacijo in s tem tudi boljšo službo.
Saj pravim, veliko bi mi pomenilo že, če bi mi Zavod plačal 50% potrebnih sredstev.