Objava prostega delovnega mesta na ZRSZ

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Analiza veljavne ureditve področja Obveznost javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod), kot je določena v ZUTD, je skladna z določbo 25. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela; v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDR-1 se za javno objavo šteje tudi objava, ki jo izvede zavod. Pri tem pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji predstavlja element ustavno varovane svobode dela (49. člen Ustave RS), obe ustavni določili pa je mogoče uresničiti samo, če so razpoložljiva delovna mesta javno objavljena. Glede na navedeno se lahko izjeme od obveznosti javne objave določijo samo z zakonom (26. člen ZDR-1).

V skladu s 7. členom Zakona o urejanju trga dela - ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1 in 47/15 - ZZSDT) zavod na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal.

Pri zavodu pa morajo javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16).

Namen, vsebino in način sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela zavodu ter način javne objave prostega delovnega mesta podrobneje ureja Pravilnik o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, javni objavi ter postopku posredovanja zaposlitve (Uradni list RS, št. 59/13; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v 5. členu določa, da zavod zagotovi javno objavo prostega delovnega mesta ob prejemu sporočila, v katerem delodajalec naroči javno objavo prostega delovnega mesta. Kot javna objava se šteje objava v prostorih zavoda in na spletni strani zavoda.

Objava prostega delovnega mesta vsebuje naslednje podatke:

• podatke o delodajalcu,
• podatke o delovnem mestu,
• podatke o pogojih za opravljanje dela in
• opredelitev roka za prijavo in načina prijave kandidatov.

Če delodajalec želi posredovanje kandidatov, lahko objava vsebuje tudi naslednje podatke:

• opredelitev načina posredovanja kandidatov za zaposlitev,
• dodatne podatke o prostem delovnem mestu,
• druge podatke, povezane s postopkom posredovanja zaposlitve.

Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta, če ni v skladu s predpisi o urejanju trga dela, delovnih razmerjih ali preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ali ko ugotovi obstoj okoliščin, iz katerih izhaja, da ni namenjena zaposlitvi pri delodajalcu, ki jo je predlagal, in sicer zlasti v primerih, ko:

1. iz sporočila o prostem delovnem mestu ali iz pogojev za opravljanje dela izhaja:

• očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja,
• da se z javno objavo ne namerava pridobiti kandidatov za sklenitev delovnega razmerja, ampak za opravljanje dela na podlagi podjemne ali druge pogodbe civilnega prava, registracije samostojne dejavnosti ali druge oblike dela, ki ni delovno razmerje,
• da se delo nanaša na dejavnost, za katero delodajalec ni ustrezno registriran, potreba po zaposlitvi delavca, katerega delo bi delodajalec posredoval drugemu uporabniku, čeprav ni vpisan v register delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu;

2. na podlagi podatkov spremljanja zaposlovanja in postopkov posredovanja na prosta delovna mesta ugotovi, da delodajalec z objavo prostih delovnih mest dejansko ne išče delavcev, ki bi jih zaposlil, ampak z namenom, da prijavljenim kandidatom ponudi izvedbo določene storitve ali da zbere njihove podatke z namenom njihove nadaljnje uporabe;

3. na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije ugotovi, da delodajalec ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost;

4. na podlagi podatkov Inšpektorata Republike Slovenije za delo, prijave delavca oziroma sodne odločbe ugotovi, da delodajalec ne spoštuje delovnopravne zakonodaje, in sicer, če odpušča v nasprotju s predpisi ali grobo krši pravice delavcev iz dela, zaradi česar ga zavod vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.

Zavod o zavrnitvi javne objave pisno obvesti delodajalca.

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Opustitev obveznosti javne objave prostih delovnih mest je, ob upoštevanju zgoraj navedene ustavne določbe, ki določa eno od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mogoča le v izjemnih primerih, določenih z ZDR-1. Glede na to, da sta prosta izbira zaposlitve in enakopraven dostop do delovnega mesta človekovi pravici, določeni v Ustavi RS, od uveljavljene ureditve v ZDR-1 v zvezi z obveznostjo javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela ni mogoče odstopati.

Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki razpolaga s prostim delovnim mestom in želi nanj zaposliti delavca, je torej v javni objavi prostega delovnega mesta, z namenom, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Zavod pa pri javnem objavljanju prostih delovnih mest nastopa le v vlogi posrednika, obveznosti iz tega naslova so mu naložene zgolj v zvezi z napotovanjem brezposelnih oseb na objavljena prosta delovna mesta. V okviru izvajanja javnega objavljanja prostih delovnih mest s strani zavoda torej selekcioniranje javnih objav zaradi ugotavljanja dejanskega namena delodajalca, ki ga le-ta želi doseči z javno objavo (t.j. ali ima za zasedbo določenega prostega delovnega mesta že izbranega kandidata in jo izvede le zaradi zadostitve zakonskemu pogoju izpolnitve obveznosti javne objave, ali pa javno objavo Opravi zaradi dejanske potrebe po izbiri ustreznega kandidata za zasedbo omenjenega prostega delovnega mesta), ni mogoče, zato z modifikacijami samega instituta javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v povezavi z možnostjo (zasebni delodajalci) oziroma obveznostjo (javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države) izvedbe javne objave preko zavoda izpostavljene problematike po našem mnenju ni mogoče reševati.

Ob upoštevanju navedenega in glede na to, da predlagatelj problematiko v naprej zasedenih delovnih mest izpostavlja zlasti v zvezi z javnim objavljanjem prostih delovnih mest v javnem sektorju, pa pojasnjujemo, da se v skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) javni natečaj za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Javni natečaj se lahko objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Nadalje ZJU v členih od 59. do 65. določa tudi vsebino objave javnega natečaja, pravila njegove izvedbe, izbirnega postopka, izbire kandidata, odločitve o izbiri (sklep o izbiri), pravila posebnega javnega natečaja, določa pa tudi pravice neizbranega kandidata. Glede na navedeno menimo, da bi bilo opisano problematiko primerneje reševati v okviru sistemskega predpisa (t.j. ZJU) in na tej podlagi oblikovati ustrezne vzvode za učinkovitejše omejevanje primerov »že v naprej zasedenih« prostih delovnih mest, zato predlagamo, da se pobudnik s svojimi predlogi obrne tudi na Ministrstvo za javno upravo kot nosilca navedenega predpisa.

Odziv Ministrstva za javno upravo

V mnenje smo preko portala predlagam.vladi.si prejeli predlog št. 7769-254, ki se nanaša na predlagano spremembo zakonodaje s področja objave prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Predlagatelj opozarja, da je sploh v javni upravi veliko prostih delovnih mest, ki so »že vnaprej zasedena« ter predlaga, naj se Zakon o delovnih razmerjih popravi tako, da delodajalec v takšnem primeru ne rabi več objavljati prostega delovnega mesta, ampak ZRSZ samo sporoči, da je delovno mesto zasedeno, s čimer se pisalcem prošenj prihrani veliko časa in denarja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru svoje pristojnosti na dani predlog že podalo svoj odziv, v nadaljevanju pa posredujemo odgovor z našega delovnega področja oziroma uslužbenske zakonodaje.

Uvodoma pojasnjujemo, da je glede pravnih podlag, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v javnem sektorju, treba upoštevati predvsem dva sistemska zakona, in sicer Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU; Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja (To so na podlagi 1. člena ZJU javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJU drugi del tega zakona namreč velja le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, v skladu s 5. členom ZJU pa se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja glede vseh tistih vprašanj, ki jih ZJU ali drug poseben zakon ne ureja drugače. Glede na navedeno je torej v zvezi s predlogom potrebno upoštevati, da za javne uslužbence javnih zavodov ZJU velja le do 21. člena in da njihova delovna razmerja ureja ZDR-1 - v dopisu predlagatelj namreč kot primer izpostavlja Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je javni zdravstveni zavod.

Nadalje je potrebno upoštevati, da ZJU javne uslužbence, glede na vsebino oziroma naravo nalog, ki jih opravljajo, deli na uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence. Zaposlovanje uradnikov in zaposlovanje strokovno-tehničnih javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti poteka po dveh postopkih. Na podlagi sedmega odstavka 57. člena ZJU se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja (ZDR-1), in kolektivno pogodbo. Postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se torej tako kot za vse druge javne uslužbence v ostalem javnem sektorju (npr. javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih…) izvaja v skladu z ZDR-1.

Ponovno poudarjamo, da ZJU in postopek javnega natečaja veljata le za uradnike v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, medtem ko za strokovno-tehnične javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost ter tudi za vse ostale javne uslužbence v javnem sektorju velja obveznost objave prostega delovnega mesta po ZDR-1. Predpisi ZJU, ZDR-1 in Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT) narekujejo objavo prostega delovnega mesta tako na spletnih straneh organov kot tudi objavo na ZRSZ, lahko pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu.

Veljavna zakonska ureditev izhaja iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99), ki v 122. členu (zaposlitev v upravnih službah) določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Iz te določbe izhaja, da je za zaposlitev v upravni službi potrebna izvedba javnega natečaja. Ta ima dva namena: prvič, omogoča vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji (brez dajanja neupravičene prednosti določenemu kandidatu), in drugič, zagotavlja izbiro najprimernejšega kandidata. Cilj objave javnega natečaja je, da se izbere kandidat, ki je po svoji strokovni usposobljenosti najprimernejši, oziroma kandidat, ki bo največ prispeval k učinkovitemu in uspešnemu delu organa. Veljavna ureditev nadalje izhajajoč tudi iz ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave) in načela svobode dela (tretji odstavek 49. člena Ustave), ne omogoča, da bi imeli določeni subjekti dostop do dela oziroma prostih delovnih mest pod drugačnimi ali ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče vnaprej določiti, da imajo nekateri posamezniki ali skupine prednostno pravico do zaposlitve.

Upoštevaje navedene ustavne pravice veljavno zakonsko ureditev v delu, ki se nanaša na obveznost objave javnega natečaja oziroma objave prostega delovnega mesta, po našem mnenju zato ni mogoče spremeniti ali črtati. Ministrstvo za javno upravo se zaveda pomembnosti zakonitega in poštenega postopka pred novo zaposlitvijo, zato je v okviru priprave sprememb uslužbenskega sistema oziroma predloga novega Zakona o javnih uslužbencih že vključilo spremembe in dopolnitve zakona v smeri zagotovitve enotnega sistema načrtovanja zaposlovanja v javni upravi in tudi v smeri poenostavitve postopka nove zaposlitve, pri čemer pa temeljno načelo, da je enaka dostopnost do delovnih mest v javnem sektorju zagotovljena vsakomur, pod enakimi pogoji in da je kriterij strokovne usposobljenosti glavno vodilo pri izbiri kandidatov, ostaja nespremenjeno.